Vsi sveti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q587
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 28:
 
=== Panteon spremenjen v cerkev ===
Praznik Vsehvseh svetnikov pa je uveden za časa [[papež Bonifacij IV.|papeža Bonifacija IV.]] Povezan je s poganskim svetiščem [[Panteon]]om.
 
V času, ko so vladali v [[Rim]]u še ''konzuli'' in ''senatorji'', <ref>v 1. stoletju pr. n. št.</ref>je [[Agripa]] s svojimi legijami pokoril [[Sasi|Sase]] in nekaj drugih zahodnih rodov. Komaj se je zmagoslavno vrnil z vojsko v Rim, je že prišla novica, da so se [[Perzija|Perzijci]] uprli zoper rimsko gospostvo. Senat je tudi zadušitev tega upora poveril Agripu; posrečilo se mu tudi to in prisilil jih je k plačevanju letnega davka. V [[Rim]]u je na čast vseh poganskih [[bog]]ov dal zgraditi sijajen [[tempelj]], ki so ga po tem imenovali [[Panteon]]. Čudoviti hram stoji še danes in je ena od najzanimivejših in najlepših mestnih stavb. [[Krščanstvo|Krščanskega]] [[Bizanc|bizantiskega]] [[cesar]]ja [[Fokas]]a ([[Phokas]] 602-610602–610) je zaprosil [[papež Bonifacij IV.]], naj mu dovoli, da kakor so pogani v Panteonu častili vse bogove, tako naj bi smeli na podoben način odslej častiti kristjani vse [[svetnik]]e na čelu z [[Mati Božja|Blaženo devico Marijo]].
 
Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. 10. maja 610 slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi [[kupola|kupolo]] in niso več nadlegovali ljudi.
Vrstica 41:
Toda pokazalo se je, da v tem času primanjkuje v Rimu živeža in številne tujce. Zato je [[Papež Gregor IV.|Gregor IV.]] <ref>Gregor IV. je bil papež 827-844</ref> leta 835 ta praznik izrečno preložil na dan 1. novembra ter hkrati naročil [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]], naj v [[Franki|frankovski]] državi uvede ta praznik.<ref>{{navedi knjigo|author=Niko Kuret|title=*N. Kuret: Praznično leto Slovencev II. |page=92}}</ref>
 
Pozneje se je razširilo praznovanje godu Vsehvseh svetnikov na vesoljno [[Cerkev]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Strle|title=Leto svetnikov IV|page=233}}</ref>
 
== Pomen praznika ==
Vrstica 47:
 
* Število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej v bogoslužju.
* Na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom v češčenju svetnikov opustimo.<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Strle|title=Leto svetnikov IV|page=233}}</ref>
* Cerkev na dan Vsehvseh svetnikov praznuje spomin vseh tistih poveličanih [[duša|duš]], od katerih ni morda ostalo niti imena; vendar one ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.<ref>{{navedi knjigo|author=Crescen Lajos Dedek|title= Szentek élete II|page=335s}}</ref>
<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Strle|title=Leto svetnikov IV|page=233}}</ref>
* Državni praznik [[Dandan mrtvih]] se v [[Slovenija|Sloveniji]] časovno skoraj pokriva s praznikom [[Vsi sveti|Vsehvseh svetih]] ; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni istovetna, kar se vidi tudi iz opisa državnega praznika. Krščanski pisatelj opisuje ta praznik takole:
* Cerkev na dan Vseh svetnikov praznuje spomin vseh tistih poveličanih [[duša|duš]], od katerih ni morda ostalo niti imena; vendar one ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.<ref>{{navedi knjigo|author=Crescen Lajos Dedek|title= Szentek élete II|page=335s}}</ref>
* Državni praznik [[Dan mrtvih]] se v [[Slovenija|Sloveniji]] časovno skoraj pokriva s praznikom [[Vsi sveti|Vseh svetih]] ; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni istovetna, kar se vidi tudi iz opisa državnega praznika. Krščanski pisatelj opisuje ta praznik takole:
* Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni dan mrtvih, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« <ref>Jn 11,25: Jezus je rekel (Marti pred obujenjem njenega brata Lazarja od mrtvih): »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje</ref>Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje [[Cerkev]] v hvalospevu, »radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.« <ref>{{navedi knjigo|author= Silvester Čuk |title= Svetnik za vsak dan II|page=197}}</ref>
* Po besedah svetega [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda]] nam končno [[Cerkev]] predstavlja veliko svetnikov, ki so živeli v različnih stanovih in okoliščinah zato, da bi nas spodbudila k njihovemu češčenju, posnemanju njihovih kreposti in k prizadevanju, da bi tudi mi prišli nekoč k njim v nebeško blaženost. <ref>{{navedi knjigo|author=Máté Vogel|title= Szentek élete II|page=281}}</ref>