'''Gradíšče''' je [[prazgodovina|prazgodovinska]] postojanka ali naselbinaprazgoina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z [[obrambni zid|obrambnim zidom]] ali jarkom. Najbolj znane so gradili [[Slovani]].
Značilna so predvsem na področju [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Češka|Češke]] in vzhodne [[Nemčija|Nemčije]]; tudi na področjih drugih držav (med njimi tudi [[Slovenija]]) so odkrili manjše število gradišč.
== Slovenija ==
V Sloveniji so gradišča postavljali pretežno na vzpetinah v [[železna doba|mlajši ali starejši železni dobi]] ([[Stična]], [[Vače]], [[Magdalenska gora]], Poštela na Pohorju, [[Volčji Grad]], [[grad Mirna]]). Okrog velikih osrednjih gradišč je v posameznih predelih nastala vrsta manjših, ki so bila verjetno v gospodarski odvisnosti od središča. Pod [[starorimska civilizacija|Rimljani]] so večino gradišč opustili. Višinske utrjene postojanke so postale znova pomembne v pozni antiki. Od [[4. stoletje|4. stoletja]] dalje je nastala vrsta manjših mestnih jeder, t.i. poznoantični [[kastel]]i ([[Rifnik nad Šentjurjementjurjem]], [[Ajdovski gradec, Sevnica|Ajdovski gradec]], [[Ajdna nad Potoki|Ajdna]]). V [[srednji vek|srednjem veku]] so nekatera gradišča služila za pribežališča.
