Marko Natlačen: Razlika med redakcijama

dodanih 1.771 zlogov ,  pred 6 leti
dopolnitev biografije
(dopolnitev biografije)
{{bioslika|islike=Marko Natlačen 1939.jpg}}
'''Marko Natlačen''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravo|pravnik]], [[politika|politik]] in [[ban]] [[Dravska banovina|Dravske banovine]], * [[24. april]] [[1886]], [[Manče]] pri [[Vipava|Vipavi]], † [[13. oktober]] [[1942]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
 
===Pred drugo svetovno vojno===
Natlačen je po končanem študiju prava na [[Dunaj]]u leta [[1912]] odšel v Ljubljano, kjer je služboval kot odvetnik. V 20. letih 20. stoletja se je priključil [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenski ljudski stranki (SLS)]] in kmalu postal njen podpredsednik, takoj za [[Anton Korošec|Korošcem]]. Leta [[1927]] je bil na volitvah v Ljubljansko oblastno skupščino izvoljen na listi SLS in postal predsednik Ljubljanske oblasti. Po uvedbi [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] leta [[1929]] je v vlogi komisarja oblasti novo nastale [[Dravska banovina|Dravske banovine]] predal posle banu [[Dušan Sernec|Sernecu]] in se umaknil iz javnih funkcij. Leta [[1933]], po zahtevi SLS po večji avtonomiji, je režim aretiral njene voditelje, med katerimi je bil tudi Natlačen. Po uboju [[Aleksander I. Karađorđević|kralja Aleksandra Karađorđevića]], [[9. oktober|9. oktobra]] [[1934]], je prišlo do zamenjave oblasti. SLS se je priključila vladni ''Jugoslovanski radikalni skupnosti'', Korošec je postal notranji minister, Natlačen pa ban Dravske banovine. V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najpriljubljenejših politikov. Ob [[Tretji rajh|nemškem]] napadu na [[Poljska|Poljsko]] in vdoru [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] čet v baltske države, na [[Finska|Finsko]], [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]], širjenju [[nacizem|nacizma]] in [[komunizem|komunizma]] po [[Evropa|Evropi]], se je Natlačen na zasedanju ''banskega sveta'' dne [[12. februar]]ja [[1940]] osredotočil na problem komunizma v pokrajini.
Kot visokošolec je 1908-10 vodil [[Slovenska dijaška zveza|Slovensko dijaško zvezo]] in sodeloval pri glasilu slovenskega katoliškega dijaštva [[Zora (dijaški časopis)|Zora]]. Leta [[1912]] je na [[Dunaj]]u promoviral iz prava. Služboval je kot [[pravni praktikant]] na dunajskem deželnem sodišču, od [[1919]] pa kot odvetnik v [[Ljubljani]]. Po končanem študiju prava je v Ljubljani sodeloval pri Slovenski krščansko-socialni zvezi, Slovenski Straži in Orlu (njegov predsednik v letih 1925–27). Od novembra 1926 do januarja 1929 je bil poslevodeči podnačelnik [[SLSz|SLS]]. Leta 1927 je bil izvoljen v skupščino [[Ljubljanska oblast|Ljubljanske oblasti]]; bil je njen skupščinski predsednik in predsednik oblastnega odbora do razpustitve januarja 1929, nato pa je vodil oblastno samoupravo kot komisar do novembra 1929, ko je bila ukinjena. V letih 1931–33 je bil predsednik [[Slovensko katoliško akademsko starešinstvo|Slovenskega katoliškega akademskega starešintva]]. Od januarja 1933 do oktobra 1934 je bil konfiniran v [[Bosna|Bosni]] ([[Bileća]], [[Gacko]], [[Sarajevo]]).<ref>[http://ezb.ijs.si/fedora/get/sbl:1807/VIEW/ Slovenski biografski leksikon]</ref> 14. avgusta 1935 je bil eden od prvakov nekdanje [[SLSz|SLS]], ki so podpisali prijavo za pristop k novi politični stranki [[JRZ|Jugoslovanski radikalni zajednici]]. 10. septembra 1935 je bil navzoč na prvem sestanku izvršnega odbora [[JRZ]] v [[Beograd]]u; tega dne so ga tudi imenovali za novega [[ban]]a [[Dravska banovina|Dravske banovine]].<ref name="Maksimiljan Fras"/> V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Spadal je v najožji krog [[Anton Korošec|Koroščevih]] političnih sodelavcev.<ref name="Maksimiljan Fras"/>
 
Brat Marka Natlačena je bil Peter Natlačen († 1935), [[župnik]] v [[Šentrupert]]u na [[Dolenjska|Dolenjskem]].<ref name="Maksimiljan Fras"/>
 
=== Druga svetovna vojna===
Ob [[Tretji rajh|nemškem]] napadu na [[Poljska|Poljsko]] in vdoru [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] čet v baltske države, na [[Finska|Finsko]], [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]], širjenju [[nacizem|nacizma]] in [[komunizem|komunizma]] po [[Evropa|Evropi]], se je Natlačen na zasedanju ''banskega sveta'' dne [[12. februar]]ja [[1940]] osredotočil na problem komunizma v pokrajini.
 
[[Slika:Marko Natlačen with italian soldiers 1930s.jpg|thumb|Natlačen z italijanskimi vojaki]]
ObKer se je [[Miha Krek]] ob napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] jekot član emigrantske vlade umaknil v [[London]], je Ljubljani vodstvo katoliške stranke doma prevzel zadnji ban Dravske banovine dr. Natlačen.<ref name="Maksimiljan Fras"/> V Ljubljani je na njegovo pobudo in pobudo Slovenske ljudske stranke nastal [[Narodni svet za Slovenijo]], katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko [[avtonomija|avtonomno]] ozemlje pod nadzorom enega samega [[okupacija|okupatorja]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V njem so sodelovali predstavniki SLS, Jugoslovanske nacionalne stranke, Narodnoradikalne stranke, Socialistične stranke Jugoslavije in Samostojne demokratske stranke, skratka predstavniki vseh slovenskih strank, razen komunistov, ki jih z utemeljitvijo, da niso legalna stranka, niso vključili v delo odbora. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni svet postal Obrambni svet.
 
Narodni svet je od ljudi zahteval red in mir, izročitev orožja, od jugoslovanskih enot pa, naj se mu podredijo in kot slovenska vojska zaprosijo za premirje. Seveda v tako zahtevo vojaško poveljstvo ni privolilo. Predsednik Narodnega sveta Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo, ta pa bi nato, podobno kot Hrvaška, dobila status posebne države.
Ker Nemci v tak predlog zaradi Hitlerjevega načrta o razdelitvi Jugoslavije niso privolili, je Natlačen skušal dobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti z zagotovitvijo lojalnosti Emiliju Grazioliju ter s spomenico, ki jo je poslal Mussoliniju, Čeprav je Mussolini načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, se je 17. aprila Narodni svet sestal zadnjikrat, saj so Italijani že 20. aprila civilno oblast banske uprave prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Tako je Narodni svet prenehal delovati.
 
Ob vzpostavitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] je sprejel imenovanje v njen sosvet, vendar je kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega življenja. Sodeloval pa je v ilegalnih dejavnostih svoje stranke in je med drugim ob koncu leta 1941 sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]]. Dne [[13. oktober|13. oktobra]] [[1942]] ga je po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] usmrtila njena skrivna Varnostno-obveščevalna služba, [[VOS]].
 
Natlačen je po množičnem izgonu zavednih Slovencev v [[Srbija|Srbijo]] dal pobudo za skrivno navezavo stikov z izgnanimi katoliškimi politiki v Beogradu preko [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa]]. Po tej poti so potem iz Ljubljane pošiljali v Beograd tudi določena finančna sredstva, s katerimi so poskušali oskrbovati izgnane Slovence v Srbiji.<ref name="Maksimiljan Fras"/>
 
Dne [[13. oktober|13. oktobra]] [[1942]] je po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] [[Varnostno-obveščevalna služba]] na njegovem domu nanj izvedla [[atentat]]. Natlačena so potem pokopali na pokopališču pri sv. Križu. Da bi komunisti lažje izbrisali spomin nanj, so po koncu vojne njegov grob oskrunili in posmrtne ostanke odnesli neznano kam.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
 
Jeseni leta 2007 so hoteli podporniki v rojstnem kraju postaviti Natlačnov doprsni kip, delo Draga Tršarja, vendar so sesi zaradi negativnega odziva javnosti premislili.
Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je tedanja revolucionarna oblast oskrunila njegov grob, njegove posmrtne ostanke pa odpeljala neznano kam.
 
== Viri ==
Jeseni leta 2007 so hoteli podporniki v rojstnem kraju postaviti Natlačnov doprsni kip, delo Draga Tršarja, vendar so se zaradi negativnega odziva javnosti premislili.
{{opombe}}
 
==Glej tudi==
*[[SLSz|Slovenska ljudska stranka]]
*[[Ljubljanska oblast]]
*[[Dravska banovina]]
*[[Jugoslovanska radikalna zajednica]]
*[[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]
 
[[Kategorija:Podpredsedniki Slovenske ljudske stranke]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]
[[Kategorija:BanoBani Dravske banovine]]
1.735

urejanj