Vatroslav Oblak: Razlika med redakcijama

Po vpisu na univerzo je začel objavljati v znanstvenem [[časopis]]u ''Archiv für slaviche Philologie'' in v manj kot 10 letih napisal okoli 150 [[članek|člankov]] in razprav. Proučeval je [[zgodovina|zgodovino]] [[slovenščina|slovenskega jezika]] in njegova narečja ([[Koroška]], [[Bela krajina]], [[Prekmurje]], [[Vipavska dolina]]), narečja [[hrvaščina|hrvaškega jezika]], zlasti čakavščino (otok [[Lastovo]]), [[makedonščina|makedonska]] in [[bolgarščina|bolgarska]] narečja. Na področju južnoslovanske dialektologije je postal mednarodno priznan stokovnjak. Da bi dokazal makedonski izvor stare [[Cerkvenoslovanščina|cerkvene slovanščine]], v nasprotju s [[Kopitar]]jevo in [[Miklošič]]evo [[Panonska teorija|panonsko teorijo]], je 19911891/19921892 raziskoval narečja severno od Soluna in o njih napisal obsežno razpravo ''Macedonische Studien'', ki je eno temeljnih del o makedonskih narečjih.

Dr. Oblak je v zgodovini slovenskega jezika in [[Dialektologija|dialektologiji]] prvi predhodnik [[Fran Ramovš|F.Frana Ramovša]]. Obravnaval je [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] slovenskih [[protestanti|protestantov]] [[16. stoletje|16. stoletja]]. Spremljal je tudi vse raziskovalno dogajanje v [[slavistika|slavistiki]] ter v delu ''Archiv für slavische Philologie'' in drugod objavil na desetine ocen in kritičnih razprav.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>