Milko Bedjanič: Razlika med redakcijama

Rodil se je leta 1904 v Sarajevu, kjer je njegov oče [[Martin Bedjanič|Martin Bedjanič]] opravljal funkcijo ravnatelja gimnazije. [[Medicina|Medicino]] je študiral na ljubljanski [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] in jo 1936 končal na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]]. Iz [[interna medicina|interne medicine]] in infektologije se je specializiral v Mariboru in 1936 prav tam opravil specializacijski izpit. Naslednje leto je v mariborski bolnišnici ustanovil infekcijski oddelek. Od marca 1935 je bil tudi načelnik mariborske reševalne postaje.<ref name="Maksimiljan Fras"/> Strokovno se je izpopolnjeval v [[Francija|Franciji]] (1952,1959), in [[Anglija|Angliji]] (1955). Leta 1947 je bil imenovan za honorarnega predavatelja na infekcijski kliniki v Ljubljani, 1950 imenovan za predstojnika infekcijske klinike; tega leta je bil izvoljen tudi za [[docent]]a na Medicinski fakulteti v Ljubljani, od 1957 izrednega in od 1963 za [[redni profesor|rednega profesorja]] infektologije, in v letih 1958-1959 [[dekan (šolstvo)|dekan]]. Uvedel je moderno zdravljenje akutnih [[streptokok]]ih [[infekcija|infekcij]] ([[škrlatinka]]) s [[penicilin]]om (1950), pojasnil vzroke endemskega [[Klopni meningoencefalitis|klopnega meningoencefalitisa]], bil glavni organizator preventivne in kurativne dejavnosti proti [[Otroška ohromelost|otroški ohromelosti]]. Med prvimi je zagovarjal moderno [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti otroški ohromelosti in med epedemijo 1956 ustanovil na kliniki respiracijski oddelek ter ustrezni [[Biokemija|biokemični]] [[laboratorij]]. Po epedimiji je 1957 po lastnih zamislih zgradil novo kliniko, ki je ustrezala sodobnim načelom osame in je istočasno služila kot republiška osamitvena (karantenska) bolnišnica. leta 1968 je bil izvoljen za dopisnega člana in 1973 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Napisal je več učbenikov in preko 30 strokovno-znanstvenih člankov. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Od leta 1975 do smrti je bil tajnik razreda za medicinske vede SAZU.