Aleksander I. Karadžordžević: Razlika med redakcijama

Kot [[regent]] je državo vodil od leta [[1918]], kralj pa je postal leta [[1921]]. Podpiral je idejo Jugoslavanstva, državni [[centralizem]] in [[unitarizem]]. Leta [[1922]] se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije [[Hohenzollern-Sigmaringen]]. 6. januarja 1929 je izdal razglas, letas katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. [[1929vidovdanska ustava]]) pain jerazpustil uvedel[[narodna skupščina|narodno skupščino]]. Uvedel je t. i. [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]]. S tem je kot kralj hotel končati vse ostrejši politični boj med [[avtonomija|avtonomistično]]-[[federacija|federalističnimi]] narodnopolitičnimi zahtevami nesrbskih narodov z jugoslovanskim [[unitarizem|unitarizmom]] in [[centralizem|centralizmom]] na eni ter velikosrbsko [[hegemonija|hegemonistično]] politiko na drugi strani, ki je zaznamoval politično življenje v prvem desetletju [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], in sicer v korist jugoslovanskega unitarizma in centralizma ter velikosrbskega hegemonizma. 3. oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal ''Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja'', s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], državo pa razdelil na nova upravna območja – [[banovina|banovine]]. 3. septembra 1931 je izdal [[oktroirana ustava|oktroirano ustavo]]. Njegove domnevne načrte za ponovno spremembno režima v demokratični smeri je preprečil atentat nanj.<ref name="Maksimiljan Fras"/> Že leta [[1933]] so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v [[Zagreb]]u načrtovali izvedbo [[atentat]]a nanj. Atentat nanj v [[Marseille|Marseillu]] je leta [[1934]] uspešno izvedel makedonski nacionalist ''Vlado Černozemski'' s pomočjo hrvaških ustašev.

{{opombe|2}}