Málaga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Znamenitosti
Octopus (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 27:
|subdivision_name3 = Málaga-Costa del Sol
|established_title = Ustanovitev
|established_date = 8. stoletje pr. n. št.<ref>M.A. Aubet, ''The Phoenicians and the West: politics, colonies and trade'', Cambridge University Press, [http://books.google.es/books?id=B7SLWT2vpNcC&lpg=PA310&ots=wVS21ior7W&dq=Phoenician%20Malaka&pg=PA305#v=onepage&q&f=false Aubet, María Eugenia].''The Phoenicians and the West: politics, colonies and trade''. Cambridge University Press.]</ref>
<!-- Politics ----------------->
|government_footnotes =
Vrstica 72:
Málago so kot Malako okoli leta 770 pr. n. št. ustanovili [[Feničani]] iz Tira. Ime Malaka oziroma ''mlk'' verjetno izhaja iz feničanske besede za sol, ker so v bližnjem pristanišču solili ribe. Beseda sol se podobno glasi tudi v drugih [[semitski jeziki|semitskih jezikih]]: v [[hebrejščina|hebrejščini]] מלח - ''mélaḥ'', v [[arabščina|arabščini]] pa ملح - ''malaḥ''.
 
Po kartažanskem obdobju je Malaka postala del [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]. V rimskem obdobju se je mesto, ki so ga preimenovali v Malaco, izjemno razvilo. Preoblikovalo se je v konfederalno mesto, za katero je veljal pooseben zakon ''Lex Flavia Malacitana''. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi gledališče.<ref>Leucona, E. Leucona, ''Jornadas de estudio por el 150 aniversario del hallazgo de la Lex Flavia Malacitana'', 7. april 2008.</ref> Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva so oblast v Malaci prevzeli [[Vizigoti]] in za njimi [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] (550-621).
 
V 8. stoletju so [[Iberski polotok]] osvojili [[islam|muslimanski]] Arabci. Mesto so preimenovali v Mālaqah (arabsko مالقة) in ga pretvorili v pomembno trgovsko središče. Mālaqah je spra spadala v [[Kordobski kalifat]], po propadu [[Umajadski kalifat|Umajadske dinastije]] pa je postala prestolnica samostojnega kraljestva, v katerem so vladali [[Ziridi]]. Po letu 1025 je bila prestolnica avtonomnega Malaškega emirata, dokler je ni leta 1239 zasedel Granadski emirat.
 
Svetovni popotnik [[Ibn Batuta]], ki je skozi Málago potoval okoli leta 1325, jo je opisal kot ''"eno največjih in najlepših mest v Andaluziji, ki združuje danosti kopnega in morja in je bogato založeno z živili in sadjem"''. Opeval je njeno grozdje, fige, mandlje in ''"rubinasta murcijska granatna jabolka, kakršnih ni nikjer na svetu"''. Med mestnimi izvoznimi proizvodi je bila tudi ''"odlično pozlačena keramika"''. Mesto je imelo veliko mošejo z ''"izjemno visokimi pomarančevci na svojem dvorišču"''.<ref>{{cite web|url=Ibn Battuta, ''Travels in Asia and Africa'',
[http://www.fordham.edu/halsall/source/1354-ibnbattuta.html |title=Ibn Battuta: Travels in Asia and Africa |publisher=Fordham.edu], |date=21. februar 2001. Pridobljeno dne |accessdate=8. aprila 2011}}.</ref>
 
Málaga je bila eno od iberskih mest, v katerih je muslimanska oblast trajala najdlje, medtem ko je večina Iberskega polotoka že podlegla [[rekonkvista|rekonkvisti]], srednjeveški krščanski španski vojni za izgon muslimanov. Málago je krščanske sile osvojile 18. avgusta 1487.<ref>{{cite book| last=S. de Madariaga, | first= Salvador | title= ''La vida del muy magnífico señor Don Cristóbal Colón'', |5. language= Castilan | page=222 | edition= 5th | location=izdaja, Mexico, | publisher= Editorial Hermes | year=, 1952 | authorlink= | quote= Málaga, ciudadstr. que acabara de tomar a los moros (18 de agosto)}}222.</ref> Muslimanski prebivalci so se krepko upirali napadom in topniškemu obstreljevanju, dokler jih ni lakota prisilila k vdaji. Skoraj vse meščane so prodali v suženjstvo ali jih kot darilo izročili drugim krščanskim vladarjem. <ref>M. Carr (2009), ''Blood and Faith: The Purging of Muslim Spain'', Matthew Carr, pagestr. 7, 2009.</ref> Pet let kasneje je padla tudi Granada.
 
[[Slika:Braun Malaga UBHD.jpg|thumb|left|300px|Málaga leta 1572]]
Vrstica 86 ⟶ 87:
V 19. stoletju je doživela hiter razvoj in skupaj z [[Barcelona|Barcelono]] postala eno od dveh najbolj industrializiranih mest v Španiji.
 
Po državnem udaru julija 1936 je vlada Druge španske republike ohranila oblast v Málagi. Njeno pristanišče je bilo na začetku [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] baza španske republikanske mornarice, ki je blokirala nacionalistično mornarico v Španskem Maroku. Med obstrejevanjem z italijanskih vojnih ladij, ki so sodelovale v uničevanju mesta in republikanske mornarice, je Málaga utrpela veliko škode.<ref>Balfour, S., Preston, P. (2009), ''Spain and the great owers in the twentieth century'', London, Združeno kraljestvo, New York, ZDA, Routledge, str. 172, ISBN 978-0-415-18078-8.</ref> Po bitki pri Málagi so mesto februarju 1937 zasedli frankisti. V bitkah je bilo ubitih več kot sedem tisoč ljudi.<ref>AntonyA. Beevor, ''The Battle for Spain: The Spanish Civil War 1936–1939'', London, Weidenfield and Nicolson, 2006, ISBN 0-297-84832-1</ref>
 
Po vojni sta se Málaga in cela Costa del Sol razvili v pomembno turistično središče.
Vrstica 116 ⟶ 117:
Iz rimskega obdobja se je ohranilo gledališče iz 1. stoletja pr. n. št., ki so ga odkrili leta 1951.
 
[[Mavri]] so zapustili mogočen grad [[Gibralfaro]], ki je povezan s spodnjo trdnjavo [[Alcazaba (Málaga)|Alcazabo]] in kraljevo rezidenco. Oba sta bila zgrajena v 11. stoletju v obdobju Malaškega kraljestva (Taifa) in razširjena v nasridskem obdobju v 13. in 14. stoletju. Alcazaba, ki je prvotno branila mesto pred pirati, stoji na hribu, poraslem s palmami in bori. V 11. stoletju je bila med vladavino Hamudidov temeljito obnovljena.<ref>[http://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3938885 Dialnet.es, Fanny de Carranza Sell, ''La alcazaba de Málaga. Historia a través de su imagen'', 2011.] (''In Spanish'')</ref>
 
Kot mnoge druge vojaške utrdbe, zgrajene v islamski Španiji, ima tudi malaška Alcazaba mnogokoten tloris. Ima zunanje in notranje obzidje s pravokotnimi stolpi, med katerimi je pokrit hodnik. Enak hodnik vodi tudi po pobočju hriba na Gibralfaro in je edina povezava med njima. Zaradi grobega in nedostopnega terena prehod ni služil samo za komunikacijo, ampak tudi za obrambo, in je stanovalcem palače zagotavljal popolno zasebnost.
 
Vhodu v kompleks zapira mogočen stolp, ki vodi v dodelan, dvakrat zavit hodnik. Za njim je več vrat, odprtih dvorišč z vrtovi, zasajenimi z bori in evkaliptusi, in notranje obzidje, skozi katero vodijo vrata Puerta de Granada. Za njimi je guvernerjava palača iz 11. in 14. stoletja, zgrajena okoli pravokotnega dvorišča s trojno obokanim portalom. Nekaj sob se je ohranilo vse do danes. Na južni strani palače je obokan belvedêre (mirador), ki meri samo 2,5 m<subsup>2</subsup>, s katerega je lep razgled na vrtove in morje. Na severni strani palače je bilo vodno kolo, Kiklopski vodnjak, globok 40 metrov, hamam, delavnice in monumentalna vrata Puerta de la Torre del Homenaje, ki stojijo na najbolj severni točki notranjega obzidja. Za njimi je prehod v Gibralfaro.
 
Cerkev sv. Jakoba (Santiago) je primer domačega gotskega sloga mudéjar, ki se je razvil med rekonkvisto in vsebuje krščanske in islamske elemete. Iz tega obdobja je tudi cerkev sv. Marije (Iglesia del Sagrario ali Iglesia de Santa María del Sagrario), ki so jo zgradili na mestu stare [[mošeja|mošeje]], takoj ko je mesto zasedla krščanska vojska. Cerkev se ponaša z bogato okrašenim portalom v izabelinsko-gotskem slogu, edinstvenem v mestu.
Vrstica 129 ⟶ 130:
 
==Sklici==
{{sklici|12}}
 
[[Kategorija:Mesta v Španiji]]