Málaga: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravek |
Znamenitosti |
||
Vrstica 108:
Povprečna letna relativna vlažnost je 66%, od 59% v juniju do 73% v decembru.<ref name="aemet.es">{{cite web |url=http://www.aemet.es/es/elclima/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=6155A&k=and |title=Valores Climatológicos Normales. Málaga / Aeropuerto |accessdate=}}</ref> Sončnih ur je med 2800 in 3000 na leto: v decembru v povprečju 5-6 ur/dan, v juliju pa v povprečju 11 ur/dan.<ref name="aemet.es"/><ref>[http://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/sp_po/malaga_e.htm "Climatological Information for Málaga, Spain"] – Hong Kong Observatory</ref><ref>{{cite web|url=http://www.climatetemp.info/spain/malaga.html |title=Málaga Climate, Temperature, Average Weather History, Rainfall/ Precipitation, Sunshine |publisher=climatetemp.info |date= |accessdate=8 April 2011}}</ref> Izmerjeni podatki so med najvišjimi v Evropi in skoraj dvakrat višji kot v mestih v severni polovici Evrope (za primerjavo: London - 1461, Varšava - 1571, Pariz. - 1630). Po podatkih španskega državnega urada za statistiko (Instituto Nacional de Estadística) je bilo v letu 2007 3.059 sončnih ur.<ref>[http://www.diariosur.es/20090706/malaga/malaga-tercera-ciudad-espanola-20090706.html "Málaga es la tercera ciudad española con más horas de sol"] – www.diariosur.es</ref> Dežuje predvsem pozimi, poleti pa so običajno suha. Malaga je eno od redkih mest v Evropi, ki je zeleno skozi vse leto.
==Glavne znamenitosti==
Staro zgodovinsko jedro Málage se razteza od pristanišča na jugu do vznožja Montes de Málaga, ki so del Betijskih Kodiljer, na severu in do reke Guadalmedina na zahodu. Zahodno od njega teče skozi mesto tudi reka Guadalhorce.
Najstarejši arhitekturni ostanek v mestu je obzidje [[Feničani|feničanskega]] mesta, ki je vidno v kleti Pikasovega muzeja (Museo Picasso Málaga).
Iz rimskega obdobja se je ohranilo gledališče iz 1. stoletja pr. n. št., ki so ga odkrili leta 1951.
[[Mavri]] so zapustili mogočen grad [[Gibralfaro]], ki je povezan s spodnjo trdnjavo [[Alcazaba (Málaga)|Alcazabo]] in kraljevo rezidenco. Oba sta bila zgrajena v 11. stoletju v obdobju Malaškega kraljestva (Taifa) in razširjena v nasridskem obdobju v 13. in 14. stoletju. Alcazaba, ki je prvotno branila mesto pred pirati, stoji na hribu, poraslem s palmami in bori. V 11. stoletju je bila med vladavino Hamudidov temeljito obnovljena.<ref>[http://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3938885 Dialnet.es, Fanny de Carranza Sell, ''La alcazaba de Málaga. Historia a través de su imagen'', 2011.] (''In Spanish'')</ref>
Kot mnoge druge vojaške utrdbe, zgrajene v islamski Španiji, ima tudi malaška Alcazaba mnogokoten tloris. Ima zunanje in notranje obzidje s pravokotnimi stolpi, med katerimi je pokrit hodnik. Enak hodnik vodi tudi po pobočju hriba na Gibralfaro in je edina povezava med njima. Zaradi grobega in nedostopnega terena prehod ni služil samo za komunikacijo, ampak tudi za obrambo, in je stanovalcem palače zagotavljal popolno zasebnost.
Vhodu v kompleks zapira mogočen stolp, ki vodi v dodelan, dvakrat zavit hodnik. Za njim je več vrat, odprtih dvorišč z vrtovi, zasajenimi z bori in evkaliptusi, in notranje obzidje, skozi katero vodijo vrata Puerta de Granada. Za njimi je guvernerjava palača iz 11. in 14. stoletja, zgrajena okoli pravokotnega dvorišča s trojno obokanim portalom. Nekaj sob se je ohranilo vse do danes. Na južni strani palače je obokan belvedêre (mirador), ki meri samo 2,5 m<sub>2</sub>, s katerega je lep razgled na vrtove in morje. Na severni strani palače je bilo vodno kolo, Kiklopski vodnjak, globok 40 metrov, hamam, delavnice in monumentalna vrata Puerta de la Torre del Homenaje, ki stojijo na najbolj severni točki notranjega obzidja. Za njimi je prehod v Gibralfaro.
Cerkev sv. Jakoba (Santiago) je primer domačega gotskega sloga mudéjar, ki se je razvil med rekonkvisto in vsebuje krščanske in islamske elemete. Iz tega obdobja je tudi cerkev sv. Marije (Iglesia del Sagrario ali Iglesia de Santa María del Sagrario), ki so jo zgradili na mestu stare [[mošeja|mošeje]], takoj ko je mesto zasedla krščanska vojska. Cerkev se ponaša z bogato okrašenim portalom v izabelinsko-gotskem slogu, edinstvenem v mestu.
Stolnica in škofovska palača sta bili načrtovani po [[renesansa|renesančnih]] arhitekturnih idealih, vendar sta bili zaradi pomanjkanja sredstev dograjeni v [[barok|baročnem]] slogu.
Bazilika y Real Santuario de Santa María de la Victoria, zgrajena v poznem 17. stoletju, ima kapelo, ki je po višini zapolnjena z dovršenimi baročnimi plastikami.
==Sklici==
| |||