Ščitnica: Razlika med redakcijama

dodanih 413 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
{{Infopolje Anatomija
| Name = Ščitnica
| Latin = Glandula thyreoidea
| GraySubject = 272
| GrayPage = 1269
| System = [[žleze z notranjim izločanjem]]
| Caption =
| Image2 = Illu thyroid parathyroid.jpg
| Caption2 = Thyroid and parathyroid.
| Precursor = [[tiroidni divertikel]]
| MeshName = Thyroid+Gland
| MeshNumber = A06.407.900
| Dorlands = nine/000957720
| DorlandsID = Thyroid gland
}}
'''Ščitnica''', tudi '''tiroidna žleza''' ([[latinščina|lat.]] ''Glandula thyr(e)oidea''), je
[[žleza z notranjim izločanjem]] (endokrina žleza) v [[vrat]]u.<ref name=MS>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=%C5%A1%C4%8Ditnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref> Leži pred [[sapnik]]om. Je metuljaste oblike in sestoji iz mešičkov, napolnjenih s koloidom, ki izločajo hormona [[tiroksin]] in [[trijodtironin]]. Ta ščitnična hormona uravnavata [[rast]] in razvoj, zvečujeta porabo [[kisik]]a in [[bazalna presnova|bazalno presnovo]] ter posegata v [[metabolizem]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], [[lipid]]ov in [[beljakovina|beljakovin]]. Pospešujeta tudi delovanje [[srce|srca]].
Ščitnica je [[parenhim]]asti organ, ki leži v bližini velikih vratnih žil, [[sapnik]]a, [[požiralnik]]a, sprednjih vratnih mišic in sternokleidomastoidne mišice. V horizontalni ravnini ima metuljasto obliko, lateralno od nje je [[skupna vratna odvodnica]] (skupna karotidna arterija), dorzalno sapnik in za njo požiralnik, ki pa se ob lateralnem položaju glave prikaže pod lobusom ščitnice.<ref>Rebol J., Pšeničnik S. Prostorski ultrazvok glave in vratu. ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. III: 27–30.</ref> Ščitnični mešiček je osnovna funkcionalna enota ščitnice. Votlinico mešička obdaja enoplastni [[epitelij]]; v svetlini se nahaja koloid, ki vsebuje [[tiroglobulin]].<ref name=Rang>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 428–435.</ref>
 
== EksokrinaEndokrina funkcija ==
V ščitničnih mešičkih sta shranjena [[ščitnični hormon|ščitnična hormona]] tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki sta vezana na glikoprotein [[tiroglobulin]]. Za sintezo ščitničnih hormonov je neobhodno potreben [[jod]], ki ga iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] proti [[koncentracijski gradient|koncentracijskemu gradientu]] s pomočjo [[jodidna črpalka|jodidne črpalke]] (Na/I-simporter) aktivno kopičijo folikelske celice. V celicah s pomočjo ščitnične [[peroksidaza|peroksidaze]] poteka oksidacija jodida in jodiranje tirozilnih ostankov tiroglobulina. Nastala monojod- in dijodtirozin se nato, vezana na tiroglobulin, sklapljata v trijodtironin in tiroksin. V zadnji fazi lizosomske [[proteaza|proteaze]] razrežejo tiroglobulin, pri čemer se sprostijo molekule ščitničnih hormonov, ki preko bazalne celične membrane preidejo v [[kri]] in se v veliki večini
vežejo na plazemske proteine, največ na proteine vežoči [[globulin]], manj pa na [[prealbumin]] [[in]] albumin. Tkivom je dostopna samo nevezana frakcija hormonov. Za večino fizioloških učinkov na tkivih je odgovoren trijodtironin, ki večinoma (80 %) nastaja v perifernih tkivih z dejodiranjem tiroksina.<ref name=Hojker>Hojker, Sergej, Sočan, Aljaž, Stopar, Tanja (2007). Farmakoterapija bolezni ščitnice. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 3, str. 103–105. </ref>
11.053

urejanj