Ščitnica: Razlika med redakcijama

dodanih 4.488 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
'''Ščitnica''', tudi '''tiroidna žleza''' ([[latinščina|lat.]] ''Glandula thyr(e)oidea''), je
'''Ščitnica''' (''[[latinščina|lat.]] Glandula thyr(e)oidea'') je [[žleza z notranjim izločanjem]] (''endokrina žleza'') in leži v [[vrat]]u.<ref name=MS>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=%C5%A1%C4%8Ditnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref> Leži pred [[sapnik]]om. Je metuljaste oblike in sestoji iz mešičkov, napolnjenih s koloidom, ki izločajo hormona [[tiroksin]] in [[trijodtironin]]. Ta ščitnična hormona uravnavata [[rast]] in razvoj, zvečujeta porabo [[kisik]]a in [[bazalna presnova|bazalno presnovo]] ter posegata v [[metabolizem]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], [[lipid]]ov in [[beljakovina|beljakovin]]. Pospešujeta tudi delovanje [[srce|srca]].
 
Kalcitonin proizvajajo tako imenovane kalcitoninske celice. Gre za hormon, ki je [[antagonist]]
[[parathormon]]a. Sprošča ga zvišana koncentracija [[kalcij]]evih ionov v krvi.
Kalcitonin zavira aktivnost in nastanek novih [[osteoklast]]ov, s tem zmanjšuje resorpcijo [[kost]]i, v [[ledvica]]h pa pospešuje izločanje kalcija in [[fosfat]]ov ter znižuje koncentracijo kalcija in fosfatov v [[kri|krvi]].
 
== Anatomija ==
Ščitnica je [[parenhim]]asti organ, ki leži v bližini velikih vratnih žil, [[sapnik]]a, [[požiralnik]]a, sprednjih vratnih mišic in sternokleidomastoidne mišice. V horizontalni ravnini ima metuljasto obliko, lateralno od nje je [[skupna vratna odvodnica]] (skupna karotidna arterija), dorzalno sapnik in za njo požiralnik, ki pa se ob lateralnem položaju glave prikaže pod lobusom ščitnice.<ref>Rebol J., Pšeničnik S. Prostorski ultrazvok glave in vratu. ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. III: 27–30.</ref> Ščitnični mešiček je osnovna funkcionalna enota ščitnice. Votlinico mešička obdaja enoplastni [[epitelij]]; v svetlini se nahaja koloid, ki vsebuje [[tiroglobulin]].<ref name=Rang>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 428–435.</ref>
 
== Eksokrina funkcija ==
V ščitničnih mešičkih sta shranjena [[ščitnični hormon|ščitnična hormona]] tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki sta vezana na glikoprotein [[tiroglobulin]]. Za sintezo ščitničnih hormonov je neobhodno potreben [[jod]], ki ga iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] proti [[koncentracijski gradient|koncentracijskemu gradientu]] s pomočjo [[jodidna črpalka|jodidne črpalke]] (Na/I-simporter) aktivno kopičijo folikelske celice. V celicah s pomočjo ščitnične [[peroksidaza|peroksidaze]] poteka oksidacija jodida in jodiranje tirozilnih ostankov tiroglobulina. Nastala monojod- in dijodtirozin se nato, vezana na tiroglobulin, sklapljata v trijodtironin in tiroksin. V zadnji fazi lizosomske [[proteaza|proteaze]] razrežejo tiroglobulin, pri čemer se sprostijo molekule ščitničnih hormonov, ki preko bazalne celične membrane preidejo v [[kri]] in se v veliki večini
vežejo na plazemske proteine, največ na proteine vežoči [[globulin]], manj pa na [[prealbumin]] [[in]] albumin. Tkivom je dostopna samo nevezana frakcija hormonov. Za večino fizioloških učinkov na tkivih je odgovoren trijodtironin, ki večinoma (80 %) nastaja v perifernih tkivih z dejodiranjem tiroksina.<ref name=Hojker>Hojker, Sergej, Sočan, Aljaž, Stopar, Tanja (2007). Farmakoterapija bolezni ščitnice. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 3, str. 103–105. </ref>
 
Trijodtironin in tirozin vplivata na:<ref name=Rang/>
* [[presnova|presnovo]] – trijodtironin izkazuje tri- do petkrat močnejši učinek na presnovne procese. Povzročata pospešeno presnovo [[ogljikov hidrat|ogljikovih hidratov]], [[maščoba|maščob]] in [[beljakovina|beljakovin]].
* [[rast]] in [[razvoj]] – ščitnični hormoni so bistveni za rast in razvoj ter delujejo nanju preko neposrednih učinkov na celice ter posredno preko vplivanja na proizvodnjo [[rastni hormon|rastnega hormona]] in na potenciranje njegovih učinkov.
 
== Patologija ==
=== Motnje ščitnične funkcije ===
Motnje ščitnične funkcije so:<ref name=Rang/>
* [[hipertiroidizem]] – [[sindrom]], ki se kaže s pospešeno presnovo, nemirom, motnjami [[srčni ritem|srčnega ritma]], [[potenje]]m, [[hujšanje]]m, [[tresenje]]m in je posledica izpostavljenosti tkiv čezmernim količinam ščitničnih hormonov in sposobnosti tkiv, da se na to odzovejo.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hipertiroidizem, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref> Obstaja več oblik hipertiroidizma, najpogostejši sta [[difuzna golša|difuzna]] in [[nodularna golša]];
* [[hipertiroidizem]] – zmanjšana funkcija ščitnice, pri odraslih pogostejša pri ženskah, ki se kaže v zmanjšani presnovi, utrujenosti, [[zaspanost]]i, občutljivosti za mraz in pri ženskah v menstruacijskih motnjah. Skrajna oblika bolezni je [[miksedem]], pri otrocih pa lahko povzroči [[kretenizem]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hipotiroidizem, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref>
* netoksična golša – nastane zaradi prehranskega pomanjkanja joda, običajno ne povzroča hormonskih motenj.
 
Za zdravljenje hipotiroze se uporablja [[nadomestno zdravljenje]] s ščitničnimi hormoni, hipertiroza pa glede na vzrok (avtonomno tkivo v ščeitnici, [[avtoimunska bolezen]]) zdravi najpogosteje bodisi z uporabo [[tirostatik]]ov ali z uporabo [[radioaktivni jod|radioaktivnega joda]] (<sup>131</sup>I).<ref name=Hojker/>
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
[[Kategorija:Ščitnica| ]]
11.459

urejanj