Ciklooksigenaza: Razlika med redakcijama

 

Obe izzoobliki, COX-1 in -2, oksigenirata tudi dve drugi esencialni maščobni kislini: [[dihomo-gama-linolenska kislina|DGLA]] (ω-6) in [[eikozapentaenojska kislina|EPA]] (ω-3) &ndash;, pri čemer nastanejo prostanoidi serije 1 in serije 3 z bistveno nižjo vnetno aktivnostjo. DGLA in EPA tako predstavljata [[kompetitivni inhibitor|kompetitivna inhibitorja]] arahidonski kislini v ciklooksigenazni poti. Ta inhibicija je bistvena za protivnetni učinek hrane, bogate z DGLA in EPA (npr. [[boreč]], [[ribje olje]]).<ref name="pmid12480795">{{cite journal | author = Simopoulos AP | title = Omega-3 fatty acids in inflammation and autoimmune diseases | journal = J Am Coll Nutr | volume = 21 | issue = 6 | pages = 495–505 | year = 2002| pmid = 12480795 | doi = }}</ref>

 

== Farmakologija ==

''COX-1'' in ''COX-2'' imata podobno [[molekulska masa|molekulsko maso]], in sicer okoli 70 in 72 k[[dalton|Da]], in zanju je značilna 65% homologija v [[aminokislinsko zaporedje|aminokislinskem zaporedju]]. Tudi katalitična mesta so skorajda identična. Najpomembnejša razlika, ki omogoča selektivno inhibicijo, je substitucija [[izolevcin]]a na mestu 523 pri ''COX-1'' z [[valin]]om pri ''COX-2''.

 

== Viri ==

{{seznam_referenc}}