Primerjalna književnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{popravi|razlog=Članek uporablja html-slog namesto wikijev in zunanje povezave namesto notranjih.}}
'''Primerjalna književnost''' oz. komparativistika se posveča odnosom med [[literatura]]mi različnih [[narod|nacionalnih]] [[kultura|kultur]] in različnih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Raziskuje medsebojne vplive, gibanja, vire literarnih del, njihove [[tema|teme]], problematiko prevajanja itd. Poglablja se v odnose med [[filozofija|filozofijo]], [[estetika|teorijo umetnosti]] in ostalimi sorodnimi disciplinami ter v razvoj [[literarna oblika|literarnih oblik]] in [[žanr]]ov. Slovenska primerjalna literarna veda se posveča tudi preučevanju [[slovenska književnost|slovenske literature]] v [[Evropa|evropskem]] in mednarodnem, pa tudi v intermedijskem kontekstu. Primerjalna književnost je najtesneje povezana z [[literarna teorija|literarno teorijo]].
==Primerjalna književnost po svetu==
{{škrbinski razdelek}}
== Primerjalna književnost na Slovenskem ==
Vrstica 6 ⟶ 10:
====Predhodniki====
*
*
*
*
*
*
====Utemeljitelji====
Vrstica 22 ⟶ 24:
Z razpravami in z univerzitetnimi predavanji je posegel v vsa obdobja evropske literature od antike do 20. stoletja. Posebno pozornost je posvetil dobam in smerem od razsvetljenstva do ekspresionizma in konstruktivizma. Na področju literarne teorije je obdelal poetiko, verzologijo, teorijo stila, psihologijo ustvarjanja, ukvarjal se je z načelnimi vprašanji literarne zgodovine in kritike oz. vrednotenja. S prepletom literarnozgodovinske in teoretične obravnave je utemeljil primerjalno književnost kot historično-empirično usmerjeno in teoretično podprto vedo, ki razvojno obravnava zgodovinske zveze med evropskimi in slovensko literaturo in jo pri tem vodi osrednja zamisel o literarnem delu kot estetskem organizmu.
Reprezentativen izbor njegovih objav je najti v knjigah »Evropski roman. Eseji« (1977) in »Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Razprave« (I-II, 1978-1979), ki jim je po njegovi smrti sledil še izbor manjših spisov »Miscellanea« (1984).<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=predhodniki], [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=ustanovitev]</ref>
=====[[Dušan Pirjevec]] (1921-1977) =====
Vrstica 31:
Po vojni in prvih povojnih letih, ki jih je preživel kot partizan in politični funkcionar, je 1948-1952 študiral primerjalno književnost in slavistiko v Ljubljani, nato je delal na Inštitutu za literature SAZU in bil na daljših študijskih bivanjih v Parizu in na Dunaju. 1961 je doktoriral in jeseni 1962 postal profesor. Bil je urednik ali sourednik revij Sodobnost, Slavistična revija in Problemi ter knjižne zbirke Znamenja, v jugoslovanskem prostoru pa član odbora Korčulanske poletne šole.
V prvem obdobju je bil privrženec historično-empirične literarne vede z marksističnimi ideološkimi poudarki, toda že v zgodnjih šestdesetih letih je iskal novih poti v razumevanju literature. Prišel je do globalne predstave o mimetičnem pojmovanju, ki je obvladovalo evropsko literaturo in umetnost v preteklosti, v sodobnosti pa se razkraja in na njegovo mesto stopa eksistencialno-ontološka ali bitnozgodovinska misel. Pirjevec si jo je prizadeval ujeti z načelnim razmišljanjem o preobrazbah literarne vede ali znanosti o umetnosti, z analizami izbranih evropskih romanov in z objavami, ki posegajo v slovensko zgodovino in sedanjost. Z vsem svojim delom je odpiral literarni vedi nove perspektive in jo umestil v neposredni bližini filozofske misli.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=razvoj]</ref>
=====[[Janko Kos]] (1931-)=====
1950-1956 je študiral primerjalno književnost, nato mdr. nekaj let učil na gimnaziji. Doktoriral je 1969, od 1970 do upokojitve je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti. 1977 je bil izvoljen za člana SAZU, 1980-1983 je bil upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Bil je sourednik revij Beseda, Perspektive, Sodobnost, Slavistična revija, Primerjalna književnost, knjižnih zbirk Naša beseda, Klasje; področni urednik za književnost in predsednik osrednjega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije; glavni urednik Literarnega leksikona, sourednik izdaj starejših slovenskih tekstov pri SAZU.
Na področju primerjalne književnosti je obravnaval zlasti razsvetljenstvo, predromantiko, romantiko, avantgardo, modernizem in postmodernizem. Analiziral je vrsto evropskih romanopiscev. Sintetično je obdelal primerjalno zgodovino slovenske literature. Preiskoval je literarnozgodovinsko periodizacijo, načelna vprašanja dob, smeri, tokov in gibanj. V literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko, obdelal morfologijo in aksiologijo, uvedel nov tipološki sistem s kategorijami verizem, hermetizem, klasika. Vzpostavil je metodologijo kot samostojno literarnovedno disciplino. Z izpopolnjeno verzijo duhovnozgodovinske metode je prenovil historično-empirično osnovo literarne vede in našel novo ravnotežje med njenimi znanstvenimi in filozofskimi sestavinami.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=razvoj], [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=zrelost]</ref>
===Ustanove===
Vrstica 61 ⟶ 56:
Oddelek je najstarejša in najpomembnejša matična ustanova te stroke.
Ob pripravah na ustanovitev ljubljanske univerze je bila že 1919 poleg filoloških seminarjev in kateder predvidena tudi »stolica za splošno slovstvo in slovstveno teorijo«, a načrt ni bil uresničen iz kadrovskih razlogov. 1925 so se začela komparativistična predavanja in seminarji v okviru slavistike, toda še brez redno zaposlenih učiteljev-specialistov; provizorično sta skrbela zanje slavista France Kidrič in Ivan Prijatelj, delno tudi germanist Jakob Kelemina. 1930 je primerjalna književnost postala samostojna študijska smer. Šele 1938 je začel predavati prvi habilitirani komparativist, Anton Ocvirk. 1945 se je oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo osamosvojil. 1962 je na oddelek prišel drugi profesor, Dušan Pirjevec, in 1970 tretji, Janko Kos. Asistenti so bili: Dušan Pirjevec (honorarno) 1952-62; Jože Koruza 1962-63; Evald Koren 1963-79, nato izvoljen v učiteljski naziv; Lado Kralj 1971-78, po nekajletni prekinitvi 1987 izvoljen v učiteljski naziv. Drugi, mlajši, so še aktivni na oddelku.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp]</ref>
=====Študijski programi=====
Sproti so se prilagajali razvoju stroke, sistemski ureditvi visokega šolstva in personalni zasedbi oddelka, zato so se v preteklosti večkrat spreminjali.
Zdaj je mogoče študirati stroko na vseh stopnjah, samostojno ali v številnih kombinacijah z drugimi strokami na Filozofski fakulteti in na nekaterih drugih fakultetah ljubljanske univerze. Študij obsega naslednje programske usmeritve: zgodovina svetovne književnosti, primerjalna književnost, literarna teorija, literarni prevod, metodologija literarne vede. Profesorji v okviru teh usmeritev vsako leto sestavijo nov seznam predavanih predmetov in pri tem sproti vnašajo vanje rezultate svojih raziskav.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/program.asp</ref>
=====Sodelavci=====
Redni sodelavci na oddelku so profesorji Janez Vrečko, Boris A. Novak, Tomo Virk, Matevž Kos, Vid Snoj, Tone Smolej, Vanesa Matajc in bibliotekarka Seta Knop. Pri delu sodelujejo tudi asistenti in mladi raziskovalci, upokojeni profesorji oddelka, člani drugih oddelkov Filozofske fakultete ter drugih ustanov.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predavatelji.asp]</ref>
Študij izbranih poglavij iz primerjalne književnosti, literarne teorije in metodologije literarne vede poteka tudi na drugih jezikovno-literarnih oddelkih Filozofske fakultete, predvsem na slovenistiki, slavistiki, germanistiki, romanistiki, klasični filologiji.
Vrstica 83 ⟶ 72:
Bolonjska reforma, ki je stopila v veljavo z letom 2009-10, je prinesla večjo raznolikost, pretočnost in odprtost študija. Največje spremembe se dogajajo na tretji stopnji, pri doktorskem študiju. Začel se je interdisciplinarni program »Humanistika in družboslovje«, pri katerem sodelujejo Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za matematiko in fiziko, Teološka fakuteta in Akademija za glasbo. Program obsega številna, v glavnem interdisciplinarna študijska področja, za njihovo organizacijo so pristojne posamezne fakultete ali po dve oziroma tri skupaj. Med njimi je področje »Literarne vede« s temeljnim predmetom »Metodologija in epistemologija literarne vede«; njegov nosilec je Tomo Virk, izvaja pa ga skupina predavateljev, v kateri so člani več literarnih oddelkov ljubljanske Filozofske fakultete, nekateri sodelavci Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter mariborske Filozofske fakultete.
Posamezni predmeti ali deli predmetov, ki zajemajo tematske sklope iz literarnih ved, so upoštevani tudi na drugih tretjestopenjskih področjih, kot so ameriški študiji, antični študiji, evropski študiji, slavistični študiji, slovenistika.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/PodiplomskiStudij/DoktorskiStudij/DoktorskiStudij.html]</ref>
=====Raziskovalno delo=====
Raziskovalni programi na Filozofski fakulteti, ki jih večinoma financira [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]] ([[ARRS]]), povezujejo sodelavce več oddelkov. Temeljna programa za področje literarnih ved sta »Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave«, ki ga vodi Tomo Virk, in »Medkulturne literarnovedne študije«, ki ga vodi Mira Miladinovič Zalaznik.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/ZIFF/splet/index.htm]</ref>▼
▲Raziskovalni programi na Filozofski fakulteti, ki jih večinoma financira [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]] ([[ARRS]]), povezujejo sodelavce več oddelkov. Temeljna programa za področje literarnih ved sta »Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave«, ki ga vodi Tomo Virk, in »Medkulturne literarnovedne študije«, ki ga vodi Mira Miladinovič Zalaznik.
====Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU====
=====Zgodovina=====
Vrstica 95 ⟶ 83:
Inštitut je edina poklicna raziskovalna organizacija, ki med svoja delovna področja uvršča poleg slovenske tudi primerjalno literarno zgodovino, literarno teorijo in metodologijo literarne vede.
Ustanovljen je bil 1948 kot Inštitut za literature SAZU z obširnim programom, ki naj bi pokrival vsa temeljna področja literarnih ved, vendar je zaradi finančne in kadrovske stiske na začetku v njegovem okrilju delovalo samo uredništvo Slovenskega biografskega leksikona in komisija za slovensko retrospektivno bibliografijo. V drugi polovici 60. in na začetku 70. let se je inštitut kadrovsko krepil in pod vodstvom Antona Ocvirka so se začele priprave na glavno delo naslednjih let, izdajanje Literarnega leksikona. Organizacijski ustroj inštituta se je spremenil 1971, ko je dobil tri sekcije (za slovensko literarno zgodovino, za literarno teorijo, za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo), 1983 z ustanovitvijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in 1999 z osamosvojitvijo biobibliografske sekcije, ki je čez čas postala samostojen inštitut za kulturno zgodovino. V preteklosti so imeli vidne vloge v inštitutu Drago Šega, Dušan Pirjevec, Primož Kozak, France Bernik, Majda Stanovnik, Vlasta Pacheiner Klander, Jože Faganel, Alfonz Gspan, Jože Munda. Upravniki inštituta (sicer člani Slovenske akademije, v odnosu do inštituta pa pogodbeni sodelavci) so bili Josip Vidmar, Anton Ocvirk in Janko Kos (ta dva sta bila tudi urednika glavnih inštitutskih publikacij). Po statutarnih spremembah raziskovalne sfere je prevzel predstojništvo inštituta Darko Dolinar (1983-2011).<ref>[http://isllv.zrc-sazu.si/sl#v]</ref>
=====Raziskovalna dejavnost, programi in projekti=====
Na inštitutu poteka šestletni temeljni raziskovalni program »Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave«. Poleg tega se izvajajo projekti z omejenim trajanjem (2-3 leta). V tem obdobju so aktualni: »Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom«; »Slovenska svetovna književnost: umeščanje svetovne književnosti v nacionalni literarni sistem«; »Neraziskana latinska in nemška književnost v slovenskih deželah v dobi baroka«. Nekateri projekti so zastavljeni večdisciplinarno, tako da presegajo meje posameznih strok in s tem matičnih inštitutov v okviru ZRC SAZU, včasih zahtevajo tudi sodelovanje več ustanov.
Formalna mreža programov in projektov pa ne pokriva vseh dejavnosti. Med njimi je treba omeniti, da inštitut pripravlja kritične edicije starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter izdaja v zbirki Studia litteraria znanstvene monografije in tematske zbornike razprav; pred kratkim pa je prevzel tudi skrb za izdajanje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.<ref>[http://isllv.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti#v], [http://isllv.zrc-sazu.si/sl/publikacije#v], [http://nl.ijs.si/e-zrc/]</ref>
=====Polno zaposleni raziskovalci =====
Marko Juvan (predstojnik inštituta), Marjan Dolgan, Marijan Dović, Jernej Habjan, Alenka Koron, Matija Ogrin, Jola Škulj, Luka Vidmar; mlada raziskovalca Monika Deželak Trojar in Andraž Jež. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)<ref>[http://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci#v]</ref>
=====Študijski programi=====
Večina sodelavcev ima univerzitetne habilitacije. Sodelujejo individualno v ustreznih študijskih programih, največ na ljubljanski Filozofski fakulteti, pa tudi na fakultetah v Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Poleg tega izvaja ZRC SAZU večdisciplinarni podiplomski program »Primerjalni študij idej in kultur«. Sestavni del njegovega modula »Slovenske študije - tradicija in sodobnost« sta dva predmeta, ki sodita v delokrog inštituta. »Medbesedilnost in kulturni spomin« obravnava dva ključna pojava s področja novejše primerjalne književnosti; nosilec predmeta je Marko Juvan. Drugi predmet je »Tragedija v gledališču, kulturi in družbi«, katerega nosilec je Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Primorske univerze.
Program, ki je doslej potekal v okviru Fakultete za podiplomski študij v Novi Gorici, se institucionalno osamosvaja.
====[[Oddelek za slovenistiko]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]====
Vrstica 135 ⟶ 118:
[http://www.agrft.uni-lj.si/oddelki_in_katedre/oddelek_za_dramaturgijo/ , http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/ Več]
=====Študijski programi=====
Vrstica 169 ⟶ 153:
=====Študijski programi=====
Primerjalna književnost z literarno teorijo se poučuje kot predmetni sklop na oddelku za slovanske jezike in književnosti oz. na njegovi katedri za slovensko književnost z literarno teorijo. Študij je usklajen z bolonjskim modelom. Od 2009 poteka tudi tretjestopenjski program »Slovenistične študije«, ki vključuje smer »Slovenska književnost«.<ref>[http://wff1.ff.uni-mb.si/oddelki/slovanski-jeziki-in-knjizevnosti/studijski-programi.doc], [http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/3--stopnja.aspx]</ref>
[http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/slovanski-jeziki-in-knjizevnosti/studijski-programi.dot Več]▼
=====Sodelavci=====
Med literarnimi zgodovinarji na oddelku je formirana komparativistka Darja Pavlič; njena področja so evropska in slovenska poezija, novejša obdobja svetovne književnosti, literarna teorija in retorika. Drugi člani oddelka s slovenistično oziroma slavistično formacijo – Miran Štuhec (predstojnik), Dragica Haramija, Jožica Čeh Šteger, Silvija Borovnik, Blanka Bošnjak – dodatno obravnavajo posamezna težišča iz primerjalnozgodovinske in literarnoteoretične problematike.<ref>
▲[http://
Med drugimi oddelki je največ zanimanja za primerjalnozgodovinske in literarnoteoretične vsebine na germanistiki, kjer so vključene pod različnimi naslovi predmetov na vseh treh stopnjah študija; predavajo jih Vesna Kondrič Horvat, Matjaž Birk in Dejan Kos.<ref>[http://wff1.ff.uni-mb.si/oddelki/germanistika/clani-oddelka.dot],
▲Med drugimi oddelki je največ zanimanja za primerjalnozgodovinske in literarnoteoretične vsebine na germanistiki, kjer so vključene pod različnimi naslovi predmetov na vseh treh stopnjah študija; predavajo jih Vesna Kondrič Horvat, Matjaž Birk in Dejan Kos. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)
=====Raziskovalno delo=====
[[ARRS]] v tem srednjeročnem obdobju ne financira nobenega programa iz literarnih ved, ki bi imel sedež na mariborski Filozofski fakulteti, pač pa so njeni člani individualno vključeni v več drugih literarnovednih programov.
====Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)====
=====Zgodovina=====
1995 je bilo ustanovljeno Visokošolsko središče v Kopru, ki je 2003 preraslo v Univerzo na Primorskem. 2000 je bila v okviru Visokošolskega središča ustanovljena bodoča Fakulteta za humanistične študije, ki ima deset oddelkov, med drugimi oddelek za slovenistiko.
=====Študijski programi=====
Študij primerjalne literarne zgodovine v sklopu smeri »Slovenistika«, ki se je prvič začel izvajati 2006, poteka v obliki več samostojnih predmetov: »Svetovna književnost«, »Svetovna književnost od začetkov do renesanse« ter »Svetovna književnost od renesanse do sodobnosti«, širši okvir pa mu dajejo predmeti »Temelji študija književnosti«, »Literarna teorija« in »Metodologija literarne vede«.<ref>[http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/organiziranost-fakultete/oddelki/slovenistika/], [http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/slovenistika/], [http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/2stopnja/slovenistika-enopredmetni-pedagoski-studij]</ref>
Bolonjska reforma se je začela na Fakulteti za humanistične študije 2007-08; od leta 2010-11 na Oddelku za slovenistiko obstaja na vseh treh stopnjah študija.<ref>[http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/3stopnja/slo3/]</ref>▼
▲Bolonjska reforma se je začela na Fakulteti za humanistične študije 2007-08; od leta 2010-11 na Oddelku za slovenistiko obstaja na vseh treh stopnjah študija.
=====Redni sodelavci=====
Krištof Jacek Kozak, Marcello Potocco, Jonatan Vinkler; v manjšem obsegu projektna sodelavka Barbara Pregelj. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)<ref>[http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/organiziranost-fakultete/pedagoski-sodelavci/po-oddelkih]</ref>
=====Raziskovalno delo=====
Fakulteta ima razvejeno mrežo mednarodnih povezav z različnimi sponzorji. V temeljnem programu »Sredozemlje in Slovenija«, ki ga financira [[ARRS]], sodeluje en raziskovalec s področja literarnih ved.
====Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici====
=====Zgodovina=====
Vrstica 217 ⟶ 190:
Visokošolski študij v Novi Gorici se je začel z ustanovitvijo podiplomske Fakultete za znanosti o okolju 1995. Ko so se ji pridružile nekatere druge in začele izvajati tudi dodiplomski študij, se je šola 1998 organizirala kot Politehnika Nova Gorica. V njenem okviru je bila 2004 ustanovljena Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca. Politehnika se je 2007 preimenovala v Univerzo v Novi Gorici; v njenem okviru je Fakulteta za humanistiko, ki vključuje študijski program Slovenistika.
Univerza se po statusu razlikuje od drugih, ker med njenimi ustanovitelji ni države<ref>[http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/4000/]</ref>
=====Študijski programi=====
Vrstica 226 ⟶ 198:
Na 1. stopnji vsebuje predmete »Uvod v študij književnosti z literarno teorijo«, »Pregled svetovne književnosti«, »Izbrana poglavja iz svetovne književnosti«. Na 2. stopnji se razdeli na jezikoslovno in literarnovedno smer; ta vsebuje predmete »Metodologija literarnega raziskovanja«, »Sodobne literarne teorije« in nekaj specialnih, večinoma izbirnih predmetov s področja primerjalne literarne zgodovine.
Študij po bolonjskem programu poteka od 2007.<ref>[http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/1SI/], [http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/2SI1/]</ref>
=====Redni in pogodbeni sodelavci=====
Katja Mihurko Poniž, Irena Avsenik Nabergoj, Aleš Vaupotič, Leonora Flis, Marijan Dović, Barbara Pregelj, Ana Toroš. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)<ref>[http://www.ung.si/~jezik/fh/ljudje.html]</ref>
=====Raziskovalna dejavnost=====
Raziskave potekajo o naslednjih temah: avtorice v literarni zgodovini in sodobnosti; literature na stičišču; transformacije antičnih motivov v slovenski književnosti; literatura in novi mediji.<ref>[http://www.ung.si/si/raziskave/center-humanistike/#literarne_vede]</ref>
=====Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici=====
Podiplomski študij literarnih ved poteka v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU; glej pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.<ref>[http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3IK/]</ref>
===Publikacije===
====Temeljne monografije, tematski zborniki, razprave in članki v periodiki in knjigah – Izbor objav do začetka izhajanja revije ''Primerjalna književnost'' in Literarnega leksikona (1978) ter do smrti Antona Ocvirka (1980)====
*1897 M. Murko: <em>Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der slavischen Romantik. 1. Die böhmische Romantik</em>. Graz, Styria.
*1901 I. Prijatelj: Puškin v slovenskih prevodih. Zbornik Slovenske matice 3, str. 52-89.
*1906 I. Prijatelj: Perspektive. Estetičen načrt. Ljubljanski zvon 26, str. 411-417.
Vrstica 329 ⟶ 297:
*1979 E. Koren: Vprašanja ob periodizaciji slovenskega in francoskega naturalizma. Primerjalna književnost 2/1, str. 29-40.
*1984 A. Ocvirk: <em>Miscellanea. 1 Pogovori, 2 Članki in študije, 3 Kritike, 4 Polemike</em>. Ljubljana, DZS.
====Izbor novejših spisov o pojmovnih določilih in praksi primerjalne književnosti, literarne zgodovine in teorije ter literarnovedne metodologije ====
*1983 J. Kos: <em>Očrt literarne teorije</em>. Ljubljana, DZS. Prenovljena in dopolnjena izdaja z naslovom <em>Literarna teorija</em>, 2001.
Vrstica 365 ⟶ 334:
====Knjižne zbirke====
*Sto romanov. Cankarjeva založba, 1964-1977. 2. izdaja 1986-1989. (Uvodne študije o velikih svetovnih romanopiscih v zbirki Sto romanov; glavni urednik A. Ocvirk; večji del študij so prispevali vodilni komparativisti.)
*Literarni leksikon 1-46. ZRC SAZU in DZS, 1978-2001. (Serija monografskih študij; št. 1-10 uredil A. Ocvirk, št. 11-46 J. Kos in uredniški kolegij; izdal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.)
*Studia litteraria. ZRC SAZU 2004-2012. (Uredila M. Juvan in D. Dolinar, izdal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Doslej je izšlo 13 monografij in 4 zborniki; zbirka se nadaljuje.)
*Acta comparativistica Slovenica 1-3, 2005-2011. (Konferenčni zborniki.)
====Tematske številke in sklopi v reviji Primerjalna književnost (Pkn)====
*1980 Kolokvij Antigona '80. Dvajset let Smoletove drame. Pkn 4, št. 1, str. 1-40.
Vrstica 401 ⟶ 371:
{{Wikislovar|primerjalna književnost}}
* [http://www.ailc-icla.org/site/ AILC/ICLA: Association internationale de littérature comparée / International Comparative Literature Association] (Slovensko društvo za primerjalno književnost je član AILC/ICLA)
* [http://
* [http://eurolit.org/ REELC/ENCLS: Réseau européen d'études littéraires comparées / European Network for Comparative Literary Studies] (stran vzdržuje [http://isllv.zrc-sazu.si/ Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU])
* [http://sdpk.si Slovensko društvo za primerjalno književnost]
==opombe==
{{opombe|3}}
{{Portal: Literatura/povezava}}
| |||