Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 2.432 zlogov, pred 5 leti
Infopolje Jezik
{{Infopolje Jezik
{| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 align=right width=300
|name = Grščina
! colspan=2 bgcolor=lawngreen style="font-size:120 %"|Gŕščina - Ελληνικά
|nativename = {{lang|el|ελληνικά}} {{transl|el|ISO|''elliniká''}}
|-
|pronunciation = {{IPA|eliniˈka|}}
| valign=top|[[država|Države]]:
|states = [[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]], [[Italija]], [[Turčija]], , [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Francija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]]<!-- The aforementioned countries constitute areas of original Greek settlement since ancient times, and are distinct from the much more recent Greek diaspora --> in [[grška diaspora]]<!-- Greek settlements in countries, outside the traditional Greek homeland -->
|[[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]]
|speakers = 13 milijonov
|-
|date = 2011
| valign=top|Govorni predeli:
|ref = <ref>http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm</ref>
| [[Balkan]]
|familycolor = Indo-European
|-
|fam2 = [[helenski jeziki|helenski]]
| valign=top|Skupaj govorcev:
|ancestor =
|12 [[milijon]]ov
|dia1 = [[Ancient Greek dialects|Ancient dialects]] (izumrli)
|-
|dia2 = [[Varieties of Modern Greek|Modern dialects]]
| valign=top|[[seznam jezikov po številu govorcev|Na svetu]]:
|stand1 = [[Standard Modern Greek]]
| 74
|script = [[grška pisava]]<br />[[grška Braillova pisava]]
|-
|nation = {{GRE}}<br />{{CYP}}<br />{{EU}}
| valign=top|[[jezikovne družine in jeziki|Rodovna]]<br />[[jezikovne družine in jeziki|razvrstitev]]:
|minority = <!-- Do not remove mentions with a source and do not add them without!!! -->
|[[indoevropski jeziki|indoevropski]]<br />
* {{ALB}}<ref name=HumanRights>{{cite web|url=http://www.unhchr.ch/udhr/lang/grk.htm |title=Greek |publisher=[[Office of the High Commissioner for Human Rights]] |date= |accessdate=8 December 2008}}</ref><ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=kqCnCOgGc5AC&pg=PA68&dq=greek+minority+albania&lr=&as_drrb_is=q&as_minm_is=0&as_miny_is=&as_maxm_is=0&as_maxy_is=&as_brr=0 |title=Eastern Europe at the end of the 20th century|first=Ian|last= Jeffries| page= 69 |publisher=Books.google.com |date= |accessdate=2013-09-09}}</ref>
|-
* {{ARM}}<ref name=CouncilofEurope>{{cite web|url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 |publisher=[[Council of Europe]] |date= |accessdate=8 December 2008}}</ref>
! colspan=2 bgcolor=lawngreen|Uradni položaj
* {{HUN}}<ref>{{cite web|url=http://languagecharter.eokik.hu/sites/languages/L-Greek_in_Hungary.htm|title=Greek in Hungary|website=Database for the European Charter for Regional or Minority Languages|publisher=Public Foundation for European Comparative Minority Research|accessdate=31 May 2013}}</ref>
|-
* {{ITA}}<ref>Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs: [http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/en-US/Policy/Geographic+Regions/Europe/Relationships+with+EU+Member+States/Italy/ Italy: The Greek Community]{{Dead link|date=April 2013}}</ref>
| valign=top|[[Uradni jezik]]:
* {{ROM}}<ref name=CouncilofEurope/>
| valign=top|[[Grčija]], grški del Cipra,<br /> [[Evropska unija]]
* {{TUR}}<ref>{{cite book|first=Konstantinos|last=Tsitselikis|chapter=A surviving treaty: the lausanne minority protection in Greece and Turkey|title=The interrelation between the right to identity of minorities and their socio-economic participation|editor=Kristin Henrard|location=Leiden|publisher=Martinus Nijhoff|year=2013|pages=294–295}}</ref>
|-
* {{UKR}}<ref name="CouncilofEurope"/>
| valign=top|Usklajuje:
|iso1 = el
| valign=top|
|iso2b = gre
|-
|iso2t = ell
! colspan=2 bgcolor=lawngreen|Jezikovni kodi
|lc1 = grc |ld1 = [[stara grščina]]
|-
|lc2 = ell |ld2 = [[Modern Greek]]
|[[ISO 639|ISO 639-1]]||el
|lc3 = pnt |ld3 = [[Pontic Greek]]
|-
|lc4 = gmy |ld4 = [[Mycenaean Greek]]
|[[ISO 639|ISO 639-2]]||gre
|lc6 = cpg |ld6 = [[Cappadocian Greek]]
|-
|lc7 = yej |ld7 = [[Yevanic]]
|[[SIL koda|SIL]]||GRK
|lc8 = tsd |ld8 = [[Tsakonian language|Tsakonian]]
|}
|lingua = 56-AAA-a (variacije: 56-AAA-aa to -am)
|notice = IPA
}}
 
'''Gŕščina''' (grško {{jezik-el2|Ελληνικά}}: Elliniká) je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govorijo predvsem v [[Grčija|Grčiji]]. V Grčijo so ga prinesli [[Indoevropejci|indoevropski]] naseljenci (pozneje imenovani [[Ahajci]] okoli leta [[2000 pr. n. št.]] V [[1. tisočletje pr. n. št.|1. tisočletju pr. n. št.]] je obstajalo več različnih [[narečje|narečij]], ki so se delila na naslednje narečne skupine: jonsko-atiška ([[jonska grščina|jonsko]], [[atiška grščina|atiško]]), [[dorska|dorsko]], [[eolska|eolsko]] in [[arkadsko-kiprska|arkadsko-kiprsko]]. V času od [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletja pr. n. št.]] naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik [[srednji vek|srednjeveške]] in današnje nove grščine.
 
Najstarejša ohranjena grška besedila so [[glina]]ste tablice, najdene na [[Kreta|Kreti]] ([[Knosos]]; nastale okoli [[1400 pr. n. št.]]) in v [[celina|celinski]] Grčiji ([[Mikene]], [[Pilos]], [[Tebe]], [[Tirins]]; nastale okoli [[1200 pr. n. št.]]). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni [[pisava|pisavi]], imenovani [[linearna B pisava]].
 
== Izvor grškega jezika in njegovega narečja ==
* [[dimotiki]] - moderni uradni grški jezik
 
== Viri in opombeSklici ==
{{opombe|sklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==