Amplitudna modulacija: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (Bot: Migracija 40 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q183755)
[[slika:Amfm3-en-de.gif|thumb|220px|Signal (zgoraj), ki je amplitudno (v sredini) in frekvenčno (spodaj) moduliran]]
'''Amplitudna modulacija''' (kratica '''AM''') je način prenašanja [[informacija|informacij]] na daljavo s spreminjanjem jakosti oddanegaoz. [[elektromagnetno valovanjeamplituda|valovanjaamplitude]] nosilnega signala s konstantno frekvenco. Najpogosteje se uporablja za komunikacijo z [[Radijski valovi|radijskim valovanjem]], pri kateri oddajnik nenehno oddaja valovanje z določeno [[frekvenca|frekvenco]] - t.i. nosilni val z nosilno frekvenco. Nosilna frekvencain je moduliranaobenem snajstarejši signalom.način Toza pomeni,radijski da ji signal (odvisno od svoje oblike), spremeniprenos [[amplituda|amplitudozvok]]. Na strani sprejemnika je potrebna demodulacija, le ta odstrani nosilno frekvenco, tako da je prenesen signal enak oddanemua.
 
Poseben način amplitudne modulacije je vklapljanje in izklapljanje nosilne frekvence., Takjer prenosima jenastali nemoduliransignal prenosle informacije.dve Odajnikvrednosti deluje na podlagi bita- 1 inali 0, tako da bit z logično 1 vklopi, nasprotno z 0 pa izklopi nosilno frekvenco. Na ta način deluje [[telegraf]], ki je najstarejša oblika komunikacije z električnimi signali, v(nekateri telegrafijo smatrajo kot prvi digitalni način komunikacije). V novejšem času pa ga uporablja standard [[Bluetooth]] za povezavo [[računalnik]]a z [[Računalniška miška|miško]], [[tipkovnica|tipkovnico]] ali drugimi orodji.
 
==Osnova amplitudne modulacije==
 
Za poenostavitev naj bo nosilni signal ''n(t)'' sinusne oblike z amplitudo N in krožno frekvenco ω<sub>n</sub>, modulacijski signal ''m(t)'' pa ravno tako sinusne oblike z amplitudo M in krožno frekvenco ω<sub>m</sub>.
 
<math>n(t)=N\cdot \sin(\omega_n t+\phi_n)</math><br>
<math>m(t)=M\cdot \sin(\omega_m t+\phi_m)</math>
 
 
Amplitudno moduliran signal ''a(t)'' nastane z množenjem modulacijskega in nosilnega signala v mešalnem vezju:
 
<math>a(t)=[A+m(t)]\cdot n(t) </math>,
 
 
pri čemer je A amplituda signala ''a(t)''.
 
 
Z uporabo [[adicijski izrek|adicijskega izreka]] nastane naslednji izraz:
 
<math>a(t)=A \cdot \sin(\omega_n t)+\frac{AM}{2}[\cos((\omega_n+\omega_m)t+\phi)- \cos((\omega_n-\omega_m)t-\phi)]</math>
 
 
Iz tega sledi, da ima modulirani signal a(t) naslednje komponente:
 
*nosilni signal
*zgornji bočni pas s frekvenco, enako ''vsoti'' frekvenc nosilnega in modulacijskega signala
*spodnji bočni pas s frekvenco, enako ''razliki'' frekvenc nosilnega in modulacijskega signala.
 
[[Slika:Am2_spec.gif|thumb|right|350px|Spreminjanje frekvenčnega spektra AM signala glede na amplitudo in frekvenco modulacijskega signala]]
 
Razmerje amplitud nosilnega in modulacijskega signala se imenuje ''globina modulacije'', ki se ponavadi izraža v odstotkih. Pove, kolikšna je največja sprememba amplitude moduliranega signala M v primerjavi z amplitudo nemoduliranega nosilnega signala A.
 
<math>m=\frac{M}{A}=\frac{a(t)_{max}-a(t)_{min}}{a(t)_{max}+a(t)_{min}}</math>
 
 
Ločimo naslednje primere:
 
* Če je M < A, je modulacijska globina < 100%
* Če je M = A, je modulacijska globina 100 %, amplituda signala a(t) se spreminja med 0 in A
* Če je M > A, je modulacijska globina > 100 %
 
V primeru m > 100% se v obeh bočnih pasovih pojavijo dodatne frekvence, zaradi česar se pasovna širina signala a(t) poveča, kar povzroča večjo zasedenost frekvenčnega spektra oz. motnje za ostale uporabnike. Zato v praksi težimo k temu, da modulacijska globina nikoli ne preseže 100%.
 
==Prednosti in slabosti amplitudne modulacije==
 
Amplitudna modulacija je postala priljubljena zaradi enostavnih naprav. Oddajnik, ki oddaja amplitudno moduliran signal, je enostavnejši, pa tudi sprejemnik AM signala je izveden zelo enostavno, saj zadošča le detektor ovojnice (glej tudi [[detektorski sprejemnik]]).
 
Slabosti amplitudne modulacije pa so naslednje:
 
*Sprejem AM signala je močno občutljiv na motnje iz okolja, ki imajo tudi značaj amplitudno moduliranih signalov. [[Frekvenčna modulacija|Frekvenčno modulirani]] signal teh težav nima.
 
*Uporaba AM povzroča slabšo izrabo moči oddajnika, saj nosilni signal, ki sam po sebi ne nosi informacij, porabi približno 66% celotne moči signala. Zadevo dodatno poslabša tudi dejstvo, da signal vsebuje dva bočna pasova, ki prenašata identične informacije. To se deloma rešuje z delno ali popolno odstranitvijo nosilnega signala, lahko pa tudi enega od bočnih pasov (enobočna modulacija).
 
 
Poseben način amplitudne modulacije je vklapljanje in izklapljanje nosilne frekvence. Ta prenos je nemoduliran prenos informacije. Odajnik deluje na podlagi bita 1 in 0, tako da bit z logično 1 vklopi, nasprotno z 0 pa izklopi nosilno frekvenco. Na ta način deluje [[telegraf]], ki je najstarejša oblika komunikacije z električnimi signali, v novejšem času pa ga uporablja standard [[Bluetooth]] za povezavo [[računalnik]]a z [[Računalniška miška|miško]], [[tipkovnica|tipkovnico]] ali drugimi orodji.
 
== Viri ==
{{phys-stub}}
[[Kategorija:Nihanje in valovanje]]
[[Kategorija:Radio]]
1.329

urejanj