Azteška civilizacija: Razlika med redakcijama

Okoli leta [[1200]] so osvojili [[Mehika|Mehiko]] in podvrgli ostala [[ljudstvo|ljudstva]] ([[Maji]]). Azteki so se naselili na visokih planotah okrog današnje mehiške prestolnice. Azteške pripovedi govorijo, da so Azteki na področje Mehike prispeli s severa, razlog za selitev pa naj bi bil pomanjkanje hrane. Po legendi je bog vojne Aztekom naročil naj se odselijo v deželo, kjer bodo videli orla, kačosedeti inna kaktus - opalkaktusu, ki žre kačo. Ta prizor je še danes tudi v grbu mehiške države. Azteki so potovali postopoma, potovanje naj bi trajalo več let, saj se je selilo vsovse azteško ljudstvo. Vsako leto je majhna skupina poiskala prostor za koruzno polje, kamor so kasneje prišli vsi, da bi si nabrali živeža za naslednje potovanje.

Azteška [[civilizacija]] se je začela hitreje razvijati v 14. in 15. stoletju. Z kasnejšimi vojnimi osvajanji so se Azteki razširili na jug Mehike in nastalo je azteškoazteški kraljestvoimperij, ki se je obsegalorazdezal celotnood južnoobale Mehiko.Mehiškega Azteškozaliva kraljestvodo jeobale naTihega juguoceana. Na jug je segalo do ozemlja [[Maji|Majev]]. Azteška kultura pa je imelaustvarila razkošne [[palača|palače]] in velika [[mesto|mesta]]. Vendar te razkošne kulture Azteki niso ustvarili sami, ampak so naslediliprevzeli znanje in dosežke ljudstev, ki so jih ustvarila ljudstva pred njimizasvojili. Azteki so, kot ostale velike civilizacije, posredovali del svoje dediščine celemu svetu, kot so npr.: [[rastline]], [[živali]], [[predmet]]e. Njihova [[ime]]na so značilna za ves svet, kajti še danes jih uporabljamo. Nekatera imena so prilagojena sodobnemu [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]], kot ''tomatl'' ([[paradižnik]]), ''olli'' ([[guma]]), ''cacahuetl'' ([[arašid]]). Njihov jezik je bil [[nahuatl]]. Ime pa so dobili po njihovi bajeslovni domovini - Aztlan, pa tudi Tenochca, ali Mexica.

[[Španci]] so leta [[1519]] odkrili azteško deželo in njeno prestolnico [[TenochtitlanTenochtítlan]]. ŠpanceAzteki so AztekiŠpance zamenjali za bogove, saj so bili podobni belemu bogu [[Quetzalcoatl]]u in jih najprej prijateljsko sprejeli. Španci so uporabljali [[ročno strelno orožje|strelno orožje]] [[arkebuza|arkebuze]], ki so bile sicer zelo počasne zaradi ponovnega polnjenja smodnika in naboja, vendar so imele zgolj psihološko prednost. Azteki so se do leta [[1521]] uspešno upirali, nakar so se bili prisiljeni vdati, kar je pomenilo konec azteške vladavine v osrednji Mehiki. [[Hernán Cortés|Hernando Cortez]] je z 250 vojaki pobil 300.000 mož, zadnjega azteškega kralja je dal usmrtiti leta [[1524]].

== Kultura in religijaReligija ==

Azteki so najbolj znani po njihovem žrtvovanju ljudi. Njihov vrhovni bog je bil bog Sonca [[Huitzilopochtli]], pomembna pa sta bila še bog vojne [[Quetzalcoatl]] in [[Tlaloc]]. Verjeli so, da njihov bog sonca vsak dan potuje čez nebo, ponoči pa se vrne v podzemlje. Če ne bi žrtvovali ljudi, bi sonce prenehalo sijati in svet bi se pogreznil v temo. Žrtvovali so mu vojne ujetnike, če pa jih je primanjkovalo, so začeli žrtvovati svoje ljudi, ki so jih izbirali z igranjem igre [[patolli]]. Ob vsakem obredu so se duhovniki obrnili na bogove s prošnjo, naj jim zagotovijo nove zmage. Tako se je oblikoval začarani krog žrtvenih daritev, zmag in spet novih žrtev. Vse poražence so odpeljali so na vrh [[tempelj|templja]] kjer jih je duhovnik žrtvoval bogovom. Najbolj brutalno obliko žrtvovanja so izvajali v čast bogu ognja Huehueteotlu.<ref>Azteška božanstva [http://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2008/Kulture/Janez_Smerc/Stran.htm]</ref>

Prestolnica Tenochtitlan je nastala na majhnem otoku sredi jezera [[Texcoco]], kjer so, kot pravi legenda zagledali znamenje, ki jim ga je napovedal bog vojne. Azteška prestolnica, prepredena s kanali in vodnimi potmi, po katerih so pluli kanuji, je bila podobna današnjim [[Benetke|Benetkam]]. Prestolnico sta sestavljali dve mesti: Tenochtitlan in Plateloco. Obe sta nastali na otočkih sredi jezera Texcoco, ločeval ju je kratek vodni kanal. Dostop do azteške prestolnice je bil mogoč z obrežja s kanuji ali pa tudi po nasipih.