Gen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1:
[[Slika:Gene.png|right|thumbnail|270px|Stilistični shematski diagram gena v razmerju do dvojnovijačne strukture [[DNA]] in [[kromosom]]a (desno). [[Intron]]i so pri [[evkarionti]]h pogosto prisotne regije, ki se v procesu [[spanjaje (genetika)|spajanja]] izrežejo: protein kodirajo le [[ekson]]i. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša.]]
'''Gen''' je umestljiva regija [[genom]]skega zaporedja in ustreza enoti [[dedovanje|dedovanja]] s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.<ref name=Pearson_2006>{{cite journal |author=Pearson H |title=Genetics: what is a gene? |journal=Nature |volume=441 |issue=7092 |pages=398-401 |year=2006 |pmid=16724031| language=v angleščini}}</ref> Geni z medsebojno interakcijo vplivajo na telesni [[razvoj]] in vedenje. Sestojijo iz dolge verige [[DNK]] (pri nekaterih [[virus]]ih [[RNK]]), ki vsebuje [[promotor]] za nadzor aktivnosti gena in kodirajoče zaporedje, ki določa rezultat gena.
Celotni komplement genov v organizmu ali celici imenujemo [[genom]]. [[Velikost genoma]] organizmov je ohlapno povezana z njihovo kompleksnostjo. [[Prokarionti]], kot so [[bakterije]] in [[arheje]], imajo v splošnem tako po številu [[bazni par|baznih parov]] kot po številu genov manjše genome kot celo najpreprostejši enocelični [[evkarionti]]. Največji poznani genom pripada enocelični [[amebe|amebi]] ''Amoeba dubia'' in vsebuje prek 6 milijard baznih parov. <ref name="Cavalier-Smith">Cavalier-Smith T. (1985). Eukaryotic gene numbers, non-coding DNA, and genome size. In Cavalier-Smith T, ed. ''The Evolution of Genome Size'' Chichester: John Wiley. {{ikona en}}</ref> V [[človeški genom|človeškem genomu]] so se od zaključka projekta [[Projekt Človeški genom|Človeški genom]] ocene števila genov večkrat zmanjšale
== Opombe in sklici ==
|