Ljubljana: Razlika med redakcijama

[[Kolesarska steza|KolesarskihKolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskikolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana }}</ref> Na nekaj glavnih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na Slovenski cesti med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto v centru mesta in na novi povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{cite web|url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author= Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24}}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>[http://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji]</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.delo.si/clanek/142526 |author= Samo Petančič |title=Delo (3. marec 2011): Kolo je v glavnem mestu 
še vedno »drugorazredno« |publisher=delo.si |date=2011-03-04 |accessdate=2013-11-04}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, ampak samo v zvezi z označenjem kolesarskih stez. Od septembra 2013 je srednji del Slovenske ceste za avtomobile zaprt, razen za taksije in mestne avtobuse,<ref>http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/84265/detail.html</ref> med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto pa je kolesarjenje še vedno prepovedano. Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]].