Pogovor:Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 146:
::::Tudi drugih prometnih znakov nikjer drugje po Evropi vsaj po mojih izkušnjah ni toliko; pri nas se vasako stvar izrecno napiše na tablo in zato se nekomu, ki v Sloveniji ne živi od malega zdi čudno. Tako, da po eni strani imaš prav, ampak potem v opis obstoječega sodi tudi to, da je polovica Slovenske recimo zadaj namenjena kolesarjem, pa recimo tui na Bregu so pred 2 leti (končno) tudi v Sloveniji uvedli pas za ustavljanje kolesarjev v križišču pred avti. Mimogrede - obvozov Slovenske med filofaksom ter Dramo je [https://fbcdn-sphotos-a-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/1381665_10152275648314741_1327093994_n.jpg mnogo]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:51, 3. november 2013 (CET)
:::V redu, seveda je tudi treba omeniti, da je srednji del Slovenske zdaj zaprt za avtomobile (tj. namenjen LPP, pešcem in kolesarjem). Zato se mi zdi še bolj absurdno, da je del med Šubičevo in Aškerčevo še vedno za kolesarje zaprt. V Berlinu (npr. Friedrichstrasse), Parizu in drugih mestih je tudi veliko ozkih ulic polnih avtomobilov, kjer ob urah zastojev sicer ni prijetno za kolesarjenje, ni pa prepovedano, in take ceste so vseeno dostikrat najhitrejša in najugodnejša povezava s kolesom od A do B. Enako velja za Slovensko, če npr. greš od gospodarskega razstavišča do filozofske fakultete ali obratno. Zato sem že velikokrat kolesaril po Slovenski cesti, kljub prepovedim, enostavno ker je najhitrejša pot. Samo legalizirati je treba. Omenjeni obvozi niso dobra rešitev, če hočeš koristiti prednost kolesa, da si z njim najhitejši v mestu. Tudi trenutna rešitev na srednjem delu ni idealna, ker pride do konfliktov med kolesarji in pešci, predvsem pri postajališčih. Seveda bi bilo preveč, če bi to vse opisali v tem članku Wikipedije. Mimogrede: tudi nemške ceste so izjemno polne prometnih znakov, mogoče še bolj kot slovenske. -- [[Uporabnik:PhJ|PhJ]] ([[Uporabniški pogovor:PhJ|pogovor]]) 18:17, 4. november 2013 (CET)
| |||