Samostan Adergas: Razlika med redakcijama

Sedanjo [[Barok|baročno]] cerkev, ki je postala znana božjaBožja pot, so začeli graditi leta 1732 po načrtu stavbenika [[Gregor Maček|Gregorja Mačka]], a je bil do njegove smrti končan le vzhodni del samostana. Leta 1766 so po načrtu italijanskega [[arhitekt]]a [[Candido Zulliani|Candida Zullianija]] začeli graditi še cerkev, preostanek samostana pa ni bil nikoli dokočan. Cerkev je bila posvečena leta 1771.

Cerkev [[Marijino oznanjenje|Marijinega oznanjenja]] hrani pomembne oltarne [[Slika|slike]] in romanski ''Marijin kip''. Cerkev predstavlja enega najlepših baročnih [[spomenik]]ov na [[Slovenija|Slovenskem]].

Johann Martin Kremser-Schmidt (ali Kremserschmidt), iz mesta Krems blizu Dunaja, je avtor sedmih slik, ki krasijo glavnega in stranske [[oltar]]je. Kremserschmidt je bil mojster svetlobe in teme, ter nežnih in toplih barv, zato so slike videti kot megličaste. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Nemci želeli slike odpeljati v Nemčijo. Za namero je zvedel nemški [[duhovnik]], ki je služboval v [[Kranj]]u. Sam je domačinom svetoval naj slike rešijo, nakar so jih ponoči v največji tajnosti zazidali. Po končani vojni so jih spet postavili v oltarje. Cerkev hrani tudi štiri slike slovenskega slikarja [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerja]]ja. Kipi na oltarjih so leseni in obdelani tako, da posnemajo kamen.

Pročelje cerkve ima vključen zvonik in je členjeno s štirimi kolosalnimi pilastri ter v sredini zaključeno s trikotnim čelom. Oblikovno je podobna ljubljanski [[Križanke|križevniški cerkvi]] ali ljubljanskemu rotovžu[[rotovž]]u. Notranjost je dvoranska z dvema stranskima kapelama in kvadratnim prezbiterijem[[prezbiterij]]em, členjene s pilastri in palladijanskim motivom.

Pod cerkvijo so [[Grobnica|grobnice]] nekaj sester in dveh duhovnikov.

Slika: Adergas samostan (2).JPG|Notranjost župnijske cerkve v Adergasu.

Slika: Adergas samostan (3).JPG|Glavni oltar v cerkvi v Adergasu.