Marmaray: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolja |
m malo sloga |
||
Vrstica 2:
|name = Marmaray
|image = Marmaray Istanbul Project.png
|caption =
|line =
|location = [[Bospor]]
Vrstica 37:
[[Slika:Marmaraytwotunnel.JPG|thumb|right|Predor v gradnji v maju 2012]]
'''Marmaray''' je projekt izgradnje železniškega [[predor]]a v turškem mestu [[Istanbul]]. Obsega podvodni železniški predor pod [[Bospor|Bosporsko ožino]] in modernizacijo obstoječih primestnih [[Železniška proga|železniških prog]] ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]] od Halkalija na evropski strani do Gebze na azijski strani. V projekt sodi tudi nakup novih voznih sredstev za primestni potniški promet. Gradnja se je začela leta 2004, s ciljnim datumom otvoritve aprila 2009. Po večkratnih zamudah zaradi arheoloških najdb,
Ime Marmaray predstavlja kombinacijo imena ''Marmarskega morja'', ki leži južno od kraja projekta, in besede ''ray'',
== Projekt ==
Idejo o podmorski povezavi dveh celin je prvič izpostavil otomanski sultan Abdul Medjid leta 1860, a takrat niso imeli tehnične opreme za njeno uresničitev. Želja po izgradnji predora je znova oživela v 80. letih prejšnjega stoletja, študije pa so pokazale, da je projekt izvedljiv in ekonomsko upravičen.
Javno naročilo za gradnjo je
Projekt obsega 13,6 km dolgo prečkanje Bosporja, nadgradnjo 63 km primestnih železniških prog v 76,3 km prog visoke zmogljivosti med Gebzejem in Halkalijem
Bospor bo prečkal predor dolžine 1,4 km. Sestavlja ga potresno varna potopljena cev, sestavljena iz 11 delov s premerom 7,04 m; osem dolgih po 135 m, dva po 98,5 m in en element dolg 110 m.<ref>{{cite web|url=http://www.m-hesse.com/marmaray_projekt.html |title=Marmaray Projekt: Ein Tunnel unter dem Bosporus für Istanbul |publisher=M-hesse.com |date=May 2011 |accessdate=October 28, 2013|language=German}}</ref> Elementi tehtajo do 18.000 ton. Ti segmenti so bili položeni do 60 metrov pod morjem: 55 metrov pod vodo in 4,6 metrov pod zemljo.
Nove podzemne postaje bodo zgrajene na Yenikapı, Sirkeci in Uskudar. Saniranih bo sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi. Postaja v Yenikapıju povezuje Carigrajski metro z ostalim omrežjem. Nadzemne primestne proge so bile nadgrajene za tri namene, dve za dnevne vožnje v službo in eden za potniške vlake velikih hitrosti na daljših razdaljah (dvosmerno). Odsek predora omogoča dva dvosmerna tira, ki se uporabljata za primestne in medkrajevne vlake. V času izven konic bodo skozi predor vozili tudi tovorni vlaki. Kapaciteta za primestne proge je načrtovana za 75.000 potnikov na uro v vsako smer. Signalizacija je prav tako posodobljena, vlaki naj bi vozili na dve minuti. Načrtovani čas potovanja od Gebze do Halkalija je 104 minute.
Gradnja projekta Marmaray se je začela maja 2004. Predor naj bi bil končan 23. septembra 2008. Zaključek celotnega projekta je bila večkrat preložen, končno na 29. oktober 2013, ko
Po zaključku projekta se bo kapaciteta železniškega prevoza v Istanbulu predvidoma povečala
== Zamude ==
Vrstica 62:
Okoli 18 kilometrov predorov v Severni Anatoliji skrbi inženirje in [[seizmolog]]e. Gre za zelo [[Potres|potresno]] aktivno območje, ki je od leta 342 našega štetja zahtevalo več kot 10.000 življenj. Znanstveni izračuni ocene verjetnosti, da bo območje v nekem trenutku v naslednjih 30 letih zajel potres jakosti 7,0 ali več, kažejo na 77 % verjetnost. Prepojena, meljasta tla, po katerih bodo zgrajeni predori so znana, da se utekočinijo med potresom. Da bi rešili ta problem, vbrizgavajo industrijsko fugirno maso do 24 metrov pod morskim dnom. Stene predora so izdelane iz zapornega beton prevlečenega z jekleno lupino in so neprepustne. Tunel pod Bosporjem je narejen gibljivo, podobno kot visoke stavbe, da se lahko ustrezno odzove v primeru potresa. Zapornice na sklepih v predoru so se sposobne zapreti in izločiti vodo v primeru izpada sten.<ref>Marmaray-Tunnel, Istanbul, Türkei [http://www.construction-chemicals.basf.com/de/referenzprojekte/Pages/Marmaray-TunnelIstanbulT%C3%BCrkei.aspx]</ref>
== Financiranje ==
Japan International Cooperation Agency (JICA) in Evropska investicijska banka (EIB) sta največja financirja projekta. Od aprila 2006 je JICA posodil
== Testna vožnja ==
4. avgusta 2013 se je premier [[Recep Tayyip Erdogan]] udeležil prve preskusne vožnje skozi Marmaray. Vožnja se je začela na postaji Ayrılıkçeşmesi (starejše ime za postajo İbrahimağa) na azijski strani in na razdalji približno 10 km na so na evropski strani prečkali Bospor.
== Otvoritev ==
Prva faza projekta Marmaray, ki ga
Na slavnostni otvoritvi je bil prisoten predsednik Turčije [[Abdullah Gül]] in premier Recep Tayyip Erdogan, kot tudi japonski premier [[Šinzo Abe]], romunski premier Victor Ponta, somalijski predsednik Hasan Šejk Mohamud in številni drugi tuji gostje.
Po otvoritveni slovesnosti, je vlak peljal od postaje Ayrılıkçeşmesi (azijska stran), do postaje Kazlıçeşme (evropska stran) in se ustavljal na 3 postajah podzemne železnice na poti.
Vrstica 92 ⟶ 90:
* Postaje Inter-city: 8
* Minimalna dolžina perona: {{convert|225|m|ft|abbr=on}}
*
* Maksimalna hitrost: {{convert|100|km/h|mph|abbr=on}}
* Komercialna hitrost: {{convert|45|km/h|mph|abbr=on}}
Vrstica 103 ⟶ 101:
== Zunanje povezave ==
{{
* [http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/15-09/ff_quake Quake Fears, Ancient Finds Have Europe-Asia Tunnel on Nonstop Delay]
* [http://www.marmaray.com.tr/ Marmaray project uradna spletna stran]
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Turčiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]]
|