Ana Klevska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 45 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q57126 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
}}
'''Anna Klevska''' (* [[22. september]] [[1515]] v [[Düsseldorf]]u; † [[16. julij]] [[1557]] na gradu [[Richmond House]], [[Whitehall]], [[London]]) je bila druga, od treh hčera [[Jihann III.|Johanna III.]], vojvode gradu Jülich-Kleve
==
O njenih zgodnjih letih ni veliko znano. Odraščala je v bližini Düsseldorfa v Gradu pri Solingenu, pod okriljem svoje mame. Njen oče je bil pripadnik Erazma Rotterdamskega in je sledil zmernim reformacijskim
==
===
Po smrti njegove tretje žene, Jane Seymour, ki je dvanajst dni po rojstvu sina Edvarda umrla zaradi porodnega prisada, je Henrik zapadel v globoko depresijo. Kljub vsemu pa se je zanj že pripravljala nova poroka. Skrbnik državnega pečata (pravosodni minister), Thomas Cromwell, je iskal močno zavezništvo in se trudil urediti politično dobro premišljen zakon za kralja. Po vsej Evropi je pisal veleposlanikom. Ker pa je Henrik dal svojo drugo ženo (in kasneje še peto) usmrtiti, se je iskanje izkazalo za zelo težko. Poleg tega je omahljivi kralj hotel pristati na poroko le v primeru, da mu je nevesta dovolj privlačna. Tako je dal svojemu dvornemu slikarju, Hansu Holbeinu ml., naslikati več možnih kandidatk za nevesto. Njegova favoritka je bila Kristina z Danske, nečakinja Karla V. Ampak on je nasprotoval tej poroki, saj bi s to zvezo z glavno sovražnico Francije, Anglijo, močno obremenil napet odnos s Svetim rimskim cesarstvom. Kristina, od katere domnevno izvira citat, »Če bi imela dva vratova, bi bil eden izmed njiju na razpolago angleškemu kralju,« pa prav tako ni hotela nič slišati o poroki s Henrikom.
Wilhelma Bogatega pa je Cromwell videl kot možnega zaveznika proti cesarju Karlu V. in Francu I. iz Francije. Wilhelm je vladal od leta 1538, proti volji cesarja, vojvodini Geldern. S tem je nadzoroval največje ozemlje v severni Nemčiji. Hans Holbein je naslikal portreta, njegove sestre Anne Klevske ter njene mlajše, še prav tako ne poročene sestre Amalije Klevske (1517-1586).
===
Po podpisu poročne pogodbe so na dvoru iskali pot,
===
[[Slika:Hans Holbein d. J. 049.jpg|thumb|px250|Henrik VIII. (Avtor Hans Holbein)]]
O prvem srečanju Anne Klevske in Henrika je poročal španski poslanik. Medtem, ko je Anna skozi okno opazovala viteze pri lovu, je k njej prispel Henrik in ji izročil darilo. Ker pa kralj ni bil oblečen v kraljeva oblačila, ga Anna ni prepoznala. Vzela je darilo in naprej opazovala boj. Henrik je odšel iz sobe in se čez nekaj časa, brez preobleke, spet vrnil. Šele sedaj ga je Anna prepoznala in pred njim pokleknila.
Po prvem srečanju je bil Henrik nad svojo ženo nezmerno razočaran. Anna se mu je zdela dolgočasna in brez smisla za humor. Domnevno naj bi že po tem prvem srečanju Henrik rekel Cromwellu: »Ne maram je.« Mnogo kasneje so mu očitali, da jo je omenjal tudi s »flandrijskim kljusetom,« vendar to ni bilo nikoli dokazano. Francoski odposlanec Charles de Marillac je opisal Anno kot:
»
Sprva je Henrik za dva
===
Thomas Cromwell je upal, da bo zakonca zbližala poročna noč. Zjutraj, po poročni noči, se je Henrik izrazil z besedami: »Pred tem je nisem ljubil, sedaj jo ljubim še manj (…) moje srce jo je odvrnilo, zato s tem nočem nadaljevati.« Kralj se je z Anno v prvih nekaj nočeh trudil, nato pa je oznanil, da svoje soproge ni mogel spoznati
»Kadar pride kralj v posteljo, me poljubi, vzame mojo roko in mi zaželi lahko noč. Zjutraj me poljubi in se poslovi. Ni to dovolj?«
Ker pa zakon po Henrikovem mnenju ni bil izvršen, je kralj načrtoval razveljavitev zakona. Za angleški dvor se je kralj kazal z Anno ob javnih dogodkih in z njo ravnal ustrežljivo. Že po kratkem času zakona je Henrik začel strastno afero z ženino dvorno damo, Katarino Howard, ki je pospešila razveljavitev zakona. Sovraštvo med Francem I. in Karlom V. je izbruhnilo v javnosti, zato Henrik ni imel več političnega razloga za obstoj zakona. Kraljica Anna je 25. junija 1540 dobila novico o načrtovani razveljavitvi zakona.
[[Slika:Klevesig.jpg|thumb|px250|Podpis Anne Klevske: ''„Anna the daughter of Cleves“'']]
===
Pomembno pri razvezi je bilo to, da preveč ne razjezijo Anninega brata, Wilhelma Bogatega. Zato je Henrik potreboval Annino pomoč: spomnila naj bi se usode Katarine Aragonske in Anne Boleyn in podpisala svoj uradni odstop. Kralj jo je ob tem veselo oklical za »dobro sestro.«
Thomas Cromwell je bil obtožen krivoverstva in veleizdaje ter bil 28. julija 1540 usmrčen. Annin brat Wilhelm je še do leta 1543 nasprotoval cesarju Karlu V., nato pa je moral vojvodino Geldern priključiti k cesarstvu. Slikar Hans Holbein se je zameril kralju. Ostal je sicer dvorni slikar, ampak nikoli več ni smel slikati članov kraljeve družine.
Dva tedna po razveljavitvi zakona se je kralj poročil s Katarino Howard. Mlada žena pa se ni znašla v vlogi angleške kraljice in je bila 13. februarja 1542, zaradi razmerja z enim od svojih služabnikov, obglavljena. Za kratek čas je Anna sicer upala, da se ji bo kralj sedaj posvetil. To prizadevanje pa je predčasno preprečil Cromwellov naslednik, Stephan Gardiner.
Kljub temu da sta si Annina mama in brat želela njene vrnitve v Nemčijo, je ona prostovoljno ostala v Angliji. 9. januarja 1541 je bila, kljub zvestobi do kralja, zadolžena, zato so ji na novo določili dohodke. Preselila se je na grad Hever, kjer je kot bogata vdova živela relativno neodvisno življenje. »Hčerka Kleve« je v Angliji znana po svoji velikodušnosti in dobrodelnosti, pa tudi po svoji ekstravaganci.
Anna Klevska je preživela Henrika in vse njegove žene. Z naslednico Katarine Howard se je družila tudi zasebno. Svoj zadnji javni nastop je imela ob kronanju pastorke Marije. Kot tretja dama je jezdila za novo kraljico, poleg njene sestre Elizabete. Preminula je 28. julija 1557 za rakom. Anno so razkošno pokopali v kapeli v Westminster Abbeyju v Londonu. Ljudje okoli nje so občudovali zavrnjeno kraljico predvsem zaradi njene velikodušnosti kot »
===
Danes močno dvomijo o tem ali je bila Anna Klevska res tako grda kot jo je opisoval Henrik VIII. Tudi izraz »flandrijsko kljuse« si je morda izmislil Horace Walpole. Druge izjave o Anni pa so bile verjetno lažne, zaradi čim hitrejše ločitve od Henrika.
{{S-start}}
|