Marmaray: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov tekst
 
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 40:
 
Ime Marmaray predstavlja kombinacijo imena ''Marmarskega morja'', ki leži južno od kraja projekta in besede ''ray'', turška beseda za železnico.
 
== Projekt ==
Javno naročilo za gradnjo je dobil v juliju 2004 japonsko - turški konzorcij, ki ga je vodila Taisei Corporation. Konzorcij so sestavljali Kumagai Gumi, Gama Endustri Tesisleri imalat VE Montaj, Nurol Construction in podjetja iz Turčije.<ref>{{cite web|url=http://www.railway-technology.com/projects/marmaray/ |title=Marmaray Railway Engineering Project |publisher=Railway Technology |date=2011-06-15 |accessdate=2013-10-30}}</ref>
 
Projekt obsega 13,6 km dolgo prečkanje Bosporja, nadgradnjo 63 km primestnih železniških prog v 76,3 km prog visoke zmogljivosti med Gebzejem in Halkalijem in zagotavljanje 440 enot več avtomobilov.
 
Bospor bo prečkal predor dolžine 1,4 km. Sestavlja ga potresno varna potopljena cev, sestavljena iz 11 delov s premerom 7,04 m; osem dolgih 135 m, dva po 98,5 m in en element dolg 110 m.<ref>{{cite web|url=http://www.m-hesse.com/marmaray_projekt.html |title=Marmaray Projekt: Ein Tunnel unter dem Bosporus für Istanbul |publisher=M-hesse.com |date=May 2011 |accessdate=October 28, 2013|language=German}}</ref> Elementi tehtajo do 18.000 ton. Ti segmenti so bili položeni do 60 metrov pod morjem: 55 metrov pod vodo in 4,6 metrov pod zemljo. To podvodno cev so polagali iz smeri Kazlıçeşme na evropski strani in Ayrılıkçeşmesi na azijski strani Istanbula. Predstavlja najgloblji podvodnipredo na svetu. Ognjevarni beton je bil razvit na Norveškem in je ključnega pomena za varnost projekta.<ref>"[http://www.tu.no/bygg/2013/10/12/norsk-teknologi-i-verdens-dypeste-senketunnel Norwegian technology in the world's deepest immersed tunnel]" (in Norwegian) ''[[Teknisk Ukeblad]]'', October 12, 2013. Accessed: October 13, 2013. Technical report: Claus K. Larsen. "[http://svvgw.vegvesen.no/http://svvbibsys01.vegvesen.no/epublisher/document.asp?func=show&id=869&type=0&service=0 Testing of fireproofing for concrete]" [[Norwegian Public Roads Administration]], 2007.</ref>
 
Nove podzemne postaje so zgrajene na Yenikapı, Sirkeci in Uskudar. Saniranih bo sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi. Postaja v Yenikapı povezuje Carigrajski metro z ostalim omrežjem. Nadzemnega primestne proge so bile nadgrajene za tri namene, dve za dnevne vožnje v službo in eden za potniške vlake velikih hitrosti na daljših razdaljah (dvosmerno). Odsek predor omogoča dva dvosmerna tira, ki se uporabljata za primestne in medkrajevne vlake. V času izven konic bodo skozi predor vozili tudi tovorni vlaki. Kapaciteta za primestne proge je načrtovana za 75.000 potnikov na uro v vsako smer. Signalizacija je prav tako posodobljena, vlaki naj bi vozili na dve minuti. Načrtovani čas potovanja od Gebze do Halkalija je 104 minute.ref>[http://www.urbanrail.net/eu/ist/istanbul.htm Istanbul], web page at urbanrail.net. Accessed on line September 24, 2007.</ref> The predicted travel time from Gebze to Halkalı is 104 minutes.<ref name="ff" />
 
Gradnja projekta Marmaray se je začela maja 2004. Predor naj bi bil končan 23. septembra 2008. Zaključek celotnega projekta je bila večkrat preložen, končno na 29. oktober 2013, ko na bi bila končana prva faza projekta Marmaray, ki zajema podzemno povezavo med Evropo in Azijo. Druga faza je prenova sedanjega železnice med Gebzejem in İbrahimağajem na azijski strani ter med Yenikapıjem in Halkalijem na evropski strani. To naj bi bilo predvidoma končano v letu 2015..<ref>{{cite web|author=Name |url=http://railturkey.org/2013/05/20/completely-false-facts-about-marmaray/ |title=Completely False Facts About Marmaray |publisher=Rail Turkey |date=May 20, 2013 |accessdate=October 28, 2013}}</ref> Tretja faza bo zagotovila podzemno železnico in ločeno vožno obeh sistemov.
 
Po zaključku projekta se bo kapaciteta železniškega prevoza v Istanbulu predvidoma povečala iz 3,6% na 27,7 %.
 
 
== Viri in sklici ==
{{sklici}}