Avstro-Ogrska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 74:
Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: [[Madžarska|Ogrska]] (tudi ''dežele krone sv. Štefana'') in [[Avstrija]], ki se je uradno imenovala ''Kraljestva in dežele, zastopane v [[državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]]'' ([[nemščina|nem.]]: ''Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder''). Po mejni reki [[Leitha|Leithi]] sta se neformalno uporabljala tudi izraza ''Translajtanija'' in ''Cislajtanija''. Avstrijski [[cesar]] je bil hkrati ogrski [[kralj]]. Obe državni polovici sta imeli svoja [[parlament]]a in [[vlada|vladi]], le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili skupna [[vojska]] (nem. ''k.u.k Armee'') in [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojna mornarica]] (nemško: ''k.u.k. Kriegsmarine''), obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi (k.k. Landwehr in m.kir. honvédség). Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na [[Dunaj]]u in eno leto v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.
Od [[aneksija|aneksije]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni [[1878]]), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj [[Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|deželni zbor]] in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.
Pred [[Prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]], po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje [[Avstrija|Avstrije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], ter dele ozemelj današnje [[Italija|Italije]] ([[Južna Tirolska]], Trst, del Furlanije in del [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]), [[Romunija|Romunije]] ([[Transilvanija]]), [[Srbija|Srbije]] ([[Vojvodina]]), [[Črna gora|Črne gore]] ([[Boka Kotorska]]), [[Poljska|Poljske]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ([[Galicija]], [[Bukovina]]).
Vrstica 242:
* {{navedi knjigo|last=Mikeln|first=Miloš|title=Malo zgodovinsko berilo: najkrajša zgodovina Slovencev, zlasti novejše in najnovejše dobe |publisher= Pisanica |location= Ljubljana |year=1997|cobiss=69058304}}
* Rumpler, Helmut. ''Eine Chance für Mitteleuropa : Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie''. Wien, 1997.
* {{navedi knjigo|last=Zöllner|first=Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag |location= Wien, München |year=1990| cobiss=1209901 }}
* [[Fran Zwitter|Zwitter, Fran]] (v sodelovanju z Jaroslavom Šidakom ter Vasom Bogdanovom). ''Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji''. Ljubljana, 1962.
* Taylor, A.J.P. ''Habsburška monarhija, 1809-1918'' : Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.'' Ljubljana, 1956.
| |||