Pljuča: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 12:
V pljučih potek pljučno (zunanje) [[dihanje]]. V sodelovanju z [[obtočila|obtočili]] tako pljuča zagotavljajo [[kisik]], ki se porablja pri [[celično dihanje|celičnem (notranjem) dihanju]] ter odstranjujejo [[ogljikov dioksid]], ki nastaja pri celičnem dihanju. V sodelovanju z [[ledvica]]mi in [[jetra|jetri]] pljuča vzdržujejo [[kislinsko-bazično ravnovesje]].<ref name=Stozer>Stožer A. et al. Fiziologija pljuč – prvi del. Medicinski razgledi 2012; 51: 269–290.</ref>
=== Zunanje dihanje ===
Zrak, ki ga vdihnemo, potuje po dihalnih poteh do pljučnih mešičkov, v katerih poteka izmenjava [[plin]]ov. Na tej poti se v dihalnih poteh relativno majhna prostornina zraka najprej segreje in zasiti z vlago, v mešičkih pa se pomeša z relativno veliko prostornino tam nahajajoče se plinske zmesi. Slednja vsebuje v primerjavi s plinsko zmesjo zraka manj kisika in mnogo več ogljikovega dioksida. Na ta način med dihanjem med atmosfero in alveolno plinsko zmesjo razmeroma hitro izmenjujemo razmeroma majhen volumen, zato se sestava alveolnega zraka skorajda ne spreminja. Namen dihanja je ustvarjanje skoraj konstantnega pretoka kisika iz alveolov v vensko kri ter ogljikovega dioksida iz venske krvi v alveole.<ref name=Stozer/>
Vrstica 21:
* regulacija dihanja.
Ventilacija je proces, pri katerem zunanji zrak vstopa v dihala in jih v približno enaki količini, vendar v spremenjeni sestavi tudi zapušča in je potrebna za obnovo zraka v alveolnem prostoru.<ref name=Kandare/> Med normalnim vdihom vdihnemo in med normalnim izdihom izdihnemo približno 0,5 litra zraka, kar predstavlja [[dihalni volumen]]. Ves dihalni volumen ne doseže respiratornega epitelija in ne prispeva k izmenjavi plinov, zato dihalni volumen razdelimo na mrtvi in alveolarni prostor. Mrtvi prostor je tisti del dihalnega volumna, ki ga obdaja nerespiratorni epitelij, alveolarni prostor pa je obdan z respiratornim epitelijem. Alveolna ventilacija, torej ventilacija alveolnega volumna zraka, znaša približno 4,3 l/min.<ref name=Stozer/> Večja kot je alveolna ventilacija, bolj se delna tlaka kisika in ogljikovega monoksida v mešičku približata vrednostima obeh plinov v vdihanem zraku.<ref name=Stozer2>Stožer A. Fiziologija pljuč - drugi del. Medicinski razgledi 2012, 15: 291-308.</ref>
Z difuzijo respiracijski plini prek alveolokapilarne membrane prehajajo po fizikalnih principih iz mešička v kri ali obratno. Sila, ki omogoča prehajanje plinov, je razlika med [[delnitlak|delnimi (parcialnimi) tlaki]] respiracijskih plinov
v alveolnem zraku in mešani venski krvi na začetku pljučnih kapilar. Količina plina, ki preide skozi alveolokapilarno membrano je odvisna od velikosti gradienta tlaka, fizikalno kemijskih karakteristik opazovanega plina ([[topnost]] v maščobah,
velikost plinskih molekul itn.), velikosti površine alveolokapilarne membrane, kakovosti alveolokapilarne membrane (debelina, sestava), količine [[hemoglobin]]a v kapilarni krvi, ki je sposoben sodelovanja pri plinski izmenjavi, in velikosti
pretoka krvi prek pljučnih kapilar. Ko pride mešana venska kri v pljučne kapilare, se začne izmenjava plinov med krvjo in alveolnim zrakom.<ref name=Kandare/> Prehod plinov poteka pasivno v smeri od višjega proti nižjemu delnemu tlaku plina.<ref name=Stozer/>
Perfuzija pljuč je merilo za pretakanje krvi skozi pljučno žilje<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=perfuzija, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 29. 10. 2013.</ref> in pomeni razmerje med razliko tlakov med arterijskim in venskim koncem žile in [[upor]]om tega odseka. Omogoča privzem kisika iz mešička v žilo in oddajo ogljikovega dioksida iz žile v mešiček. Na izmenjavo plinov v določenem odseku pljuč ključno vpliva razmerje med alveolno ventilacijo in perfuzijo tega odseka.<ref name=Stozer2/>
== Zunanje povezave ==
| |||