Paleocen: razlika med redakcijama

dodan 1.501 zlog ,  pred 7 leti
dodano
(nov tekst)
 
(dodano)
'''Paleocen''' je geološko obdoje v zgodovini [[Zemlja|Zemlj]]e. Je najstarejša epoha [[paleogen]]a in se nahaja na prehodu med [[mezozoik]]om in [[kenozoik]]om. Trajal je okoli 10 milijonov let od približno pred 66-56.000.000. Kot pri večini drugih starejših geoloških obdobjih so plasti, ki določajo začetek in konec dobro opredeljene, vendar je točen datum konca negotov.
 
Ime paleocen v grščini pomeni »staro« (παλαιός, palaios) »nova« (καινός, kainos) favna, ki je nastala v tej epohi.<ref name=OnlineEtDict>{{cite web|title=Paleocene|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=Paleocene&allowed_in_frame=0|publisher=[[Online Etymology Dictionary]]}}</ref>
 
== Delitev ==
 
V notranjih morjih Severne Amerike in v Evrope so v paleocenu začele pohod nove živalske in rastlinske vrste na kopno.
 
== Oceani ==
Topla [[Morje|morj]]a so prevladovala po vsem svetu, vključno s poloma. V najzgodnejšem paleocenu je bila raznolikost in številčnost morskega življenja majhna, se pa ta trend obrne v kasnejšem obdobju epohe. Tropske razmere do bile povod za bogato morsko življenje, nastali so [[Koralni greben|koralni grebeni]]. Z razpadom morskih plazilcev ob koncu krede, so postali morski psi največji plenilci. Ob koncu krede so izumrli [[amoniti]] in številne vrste [[foraminifere|foraminifer]].
 
== Rastlinstvo ==
Na kopnem so prevladovale [[praproti]], ki so pogosto prve vrste, ki kolonizirajo območja poškodovana zaradi gozdnih požarov, povzročenih od vulkanskih izbruhov.
 
Značilno za paleocen je razvoj sodobnih rastlinskih vrst. Pojavili so se [[kaktusi]] in palme. Paleocenski in kasnejši rastlinski [[fosili]] so na splošno predstavniki sodobnih rodov ali bližnjih sorodnikov danajšnjih rastlin.
 
Višje temperature po vsem svetu so bile razlog za obsežne tropske in subtropske [[gozd]]ove [[Listavci|listavcev]] po vsem svetu (prvi zametki sodobnih deževnih gozdovov), na polarnih območjih brez letu pa [[Iglavci|iglavcev]] in listavcev. Brez velikih pašnih dinozavrov, ki so jih redčili, bi bili paleocenski gozdovi verjetno še gostejši od tistih iz časa krede.
 
Cvetoče rastline ([[kritosemenke]]), ki so se začele razvijati v obdobju krede, se še naprej razvijajo in razmnožujejo, skupaj z njimi pa [[žuželke]], ki so se z njimi hranile in jih opraševale.
 
== Viri in sklici ==
33.974

urejanj