Panonija (rimska provinca): Razlika med redakcijama

O bojih Rimljanov proti Panoncem stari viri poročajo zelo skopo; ''Siscio'' (današnji [[Sisek|Sisak]]) so osvojili 119 pr. n. št. Po obrambnih vojnah je v Panonski provinci po 2. stoletja n. št. je začela prevladovati rimska kultura, ki je imela zaradi legijskih taborov močan vojaški značaj. Okoli leta 100 n. št. je bila Panonija administrativno razdeljena na [[Gornja Panonija (rimska provinca)|Gornjo Panonijo]] (''Pannonia Superior'') na zahodu in na [[Spodnja Panonija (rimska provinca)|Spodnjo Panonijo]] (''Pannonia Inferior'') na vzhodu. Leta 297 je cesar [[Dioklecijan]] uvedel novo administrativno organizacijo države ([[tetrarhija]]). Panonijo je razdelil na štiri področja in sicer: Gornjo Panonijo je razdelil na Savsko Panonijo na jugu (''Pannonia Savia, Ripariensis, Interamnensis'') s središčem v Sisciji (''Siscia - Sisak'') in na Prvo Panonijo na severu (''Pannonia Prima, Superior'') s sedežem v Savariji (''Savaria'' - [[Sombotel|Szombathely]]). Spodnjo Panonijo je razdelil na Drugo Panonijo na jugu (''Pannonia Secunda, Inferior, Sirmensis'') s sedežem v Sirmiju (''Sirmium'' - [[Sremska Mitrovica]]) in na Panonijo Valerijo na severu (''Pannonia Valeria'', imenovana po hčeri Valeriji) s sedežem v Akvinku[[Akvinkum]]u (''Aquincum'' - Obuda, ki je sedaj del [[Budimpešta|Budimpešte]]). Poleg naštetih mest so bili pomembni centri še ''Vindobona'' (sedaj [[Dunaj]]), ''[[Carnuntum]]'' (Karnuntom,pri sedajvase DeutchPetronell-Altenburg,Carnuntum kiin jeBad delDeutsch-Altenburg ob DunajaDonavi), ''Arabona'' ([[Gjur|Györ]]), ''Brigetio'' ([[Komarno]]), ''Mursa'' ([[Osijek]]), ''Taurunum'' ([[Zemun]]), ''Cimbrianae'' ([[Székesfehérvar]]) in ''Scarbantia'' ([[Šopron, Madžarska|Sopron]]).