Leta 1959 je muzej postal organizacijska enota [[Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani|Inštituta za zgodovino delavskega gibanja]]; leta 1962 se je muzej izločil iz sestave in postal samostojni zavod. [[Vlada Republike Slovenije]] je leta 1994 muzej preimenovana v '''Muzej novejše zgodovine''' in nato leta 2001 še v '''Muzej novejše zgodovine Slovenije'''.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200360&stevilka=2982 Uradni-list.si - ''Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije'']</ref>
== Cekinov grad ==
Baročni dvorec, imenovan Cekinov grad, leži na robu Tivolskega parka v Ljubljani zraven Hale Tivoli. Njegovo gradnjo je naročil grof Leopold Karl Lamberg med letoma 1752 in 1755 - domnevno po načrtih arhitekta Johanna Georga Schmidta. Desetletja kasneje ga je dobila v dar Ivana Lamberg, poročena z jahalnim mojstrom Lovrencem Szögenyjem. Z izgovorjavo njegovega imena so imeli prebivalci Ljubljane težave, zato so njegovo ime poslovenili. Po njem so poimenovali tudi grad - iz prej Lambergovega v še danes poznani Cekinov grad. Lastništvo tega predmestnega dvorca se je še nekajkrat zamenjalo. Je pa dvorec zaradi svoje idilične lokacije dolgo služil oddihu in zabavi radoživega plemstva. Med kasnejšimi lastniki je imela vidnejšo vlogo družina Petra Kozlerja, avtorja znamenitega Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec podržavljen - v njem sta dobila prostor Ministrstvo za notranje zadeve in Ljudska tehnika, leta 1951 pa se je vanj preselil Muzej.
