Alpski svizec: Razlika med redakcijama

 

'''Alpski svizec''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Marmota marmota''''') je [[glodavec]], ki živi v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpati]]h ter [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]], kjer so dolge zime in kratka poletja. Živi v združbah v bližini [[Ledenik|ledenikov]], kjer si svizci izkopljejo svoja domovanja. Vanje hodijo počivat in se skrivat. Za zimo si priredijo v nižjih legah večje in globlje bivališče, vanj si nanosijo suho travo, zadelajo vhode s kamenjem in vejicami, se zvijejo v klobčič in ob znižanju temperature zaspijo v [[zimsko spanje]]. Zimsko spanje traja od 8 do 10 mesecev. Ko se poleti staja sneg in se okolica ogreje na 25 °C, se svizci zbudijo in prilezejo na dan za 2 do 4 mesece.

== Zimsko spanje alpskega svizca ==

Pravo zimsko spanje imajo med [[sesalec|sesalci]] v naših krajih samo alpski svizec, [[polh]], [[podlesek]], [[hrček]], [[jež]] in [[Netopir|netopirji]]. Zimsko spanje ni isto kot navadno spanje, ampak mu je podobno le po zunanjem videzu. Pri navadnem spanju, če je še tako trdno, se telesna toplota živali ne zniža, čuti ne [[Topost|otopijo]] in žival se prebudi hitro, krvni obtok je pravilen, srce normalno utripa. Pri [[Zimsko spanje|zimskem spanju]] (hibernaciji) pa se zmanjšajo vse življenjske funkcije: [[prebava]] popolnoma preneha, včasih se vrši le v presledkih, [[dihanje]] je lahno (dahnejo komaj do 1-3-krat na minuto), [[krvni obtok]] je počasen, [[srčni utrip]] je zelo upočasnjen. Pri tem se [[telesna toplota]] zelo zniža in se navadno ujame z zunanjo toploto. Naraščanje zunanje temperature povzroči, da se segreje tudi telo živali; ko to doseže nivo normalne toplote živali, se ta prebudi in začne živeti svoje normalno življenje. Alpskega svizca prebudi zunanja temperatura okoli 25 °C. Ko se prebudi, svizec postane izredno živahen in je nenasiten jedec, saj mora zbrati debelo plast [[tolšča|tolšče]], ki se mu nabere pod kožo, da lahko preživi dolgo [[zima|zimo]].