Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto: Razlika med redakcijama

'''Stolnica svetega Nikolaja''', tudi '''Kapiteljska cerkev svetega Miklavža''', '''Kapiteljska cerkev svetega Nikolaja''' oziroma '''Kapiteljska cerkev''', med domačini pa kar '''[[Kapitelj]]''', je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti [[Novo mesto|Novega mesta]]. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Njene posebnosti so zanimiva [[arhitektura]] (preplet [[barok|baročnega]] in [[gotika|gotskega]] stila ter lomljena vzdolžna os cerkve), bogata notranjost ([[Jacobo Robusti Tinttoreto|Tinttoretova]] oltarna slika svetega Nikolaja) in slavna [[zgodovina]].

Do [[7. april]]aaprila [[2006]] se je cerkev uradno imenovala '''Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj'''. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena [[Škofija Novo mesto]], je cerkev postala [[stolnica]] škofije in bila preimenovana v '''Stolnico svetega Nikolaja'''.

Prvotna cerkev je bila zgrajena v začetku [[14. stoletje|14. stoletja]], prvič pa je omenjena v [[listina|listini]] o podelitvi [[mestne pravice|Mestnih pravic]] v letu [[1365]]. Prošnji o ustanovitvi kolegialnega kapitlja (kolegij kanonikov stolne cerkve ali capitulum ) je leta [[1493]] [[cesar]] [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] ugodil in izdal ustanovno listino, v kateri je določil, da zbor kanonikov šteje ducat duhovnikov in [[prošt]]. Še v istem letu so se pričela obsežna gradbena dela in pozidave (v gotskem stilu), predvsem proštije, ki pa se je zavlekla z mnogimi spremembami pozidav vse do leta [[1623]]. Odobrenje za ustanovitev je potrdil tudi [[papež Aleksander IV.]] z [[bula|bulo]] v letu [[1494]]. Naslednik na prestolu Friderika III., cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljan I.]], je z dodatno listino v letu [[1509]] določil Kapiteljski grb (zlati konj na zelenem griču, pod katerim teče voda). V letu [[1576]] je Novo mesto doletel hud požar, ki je delno poškodoval Kapiteljsko cerkev in proštijo (uničeno je bilo veliko notranje opreme in nagrobnikov, o čemer poroča tudi [[Janez Vajkard Valvazor]] v svoji Slavi vojvodine Kranjske). Pozidave (v zgodnje baročnem stilu) z novimi poslikavami in notranjo oprema je trajalo okoli 100 let. Leta [[1673]] je papež Klement X. podelil kapiteljskem proštu in vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Po tem času je Kapitelj z manjšanjem turške nevarnosti postopoma izgubljal svojo moč, posebej po tem, ko je južno obrambo pred [[Turki]] prevzelo mesto [[Karlovac]]. Tako je Kapitelj deloval vse do časa [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]a in [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ki so imele za posledico zmanjševanje cerkvene moči in ukinitev mnogo samostanov, kolegialnih kapitljev in podobnih cerkvenih ustanov. Tako so [[Francozi]] Kapitelj leta [[1810]] ukinili. Po obnovitvi je bil kolegialni Kapitelj znova ustanovljen leta [[1818]] in postal sedež [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] (ena večjih tudi v današnjem času).

Cerkev je bila z ''Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto'', [[Uradni list RS]] št. 38/[[1992]] razglašena za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]].

Cerkev je 7. aprila 2006 postala [[stolnica]] novoustanovljene [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]].