Vizigotsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Zaključeno
(Toledsko kraljestvo)
(Zaključeno)
Rekesvindov naslednik [[Vamba]] (vladal 672–680) je bil izvoljen kralj. Od samega začetka vladanja se je soočal z upori v Tarakoniji in začutil potrebo po reformi armade. Sprejel je zakon, po katerem so morali pri obrambi kraljestva sodelovati vsi vojvode, grofi in drugi vojaški poveljniki in celo škofje. Za nesodelovanje so bile zagrožene ostre kazni. Vamba so v krvavem državnem udaru odstavili.
 
Njegov naslednik kralj [[Ervig]] (vladal 680–687) je sklical nov cerkven zbor in razveljavil Vambove ostre zakone, določbe v zvezi z armado pa so ostale v veljavi. Ervig je za svojega sovladarja izbral zeta Erviga, ki je kljub nasprotivanju toledskega škofa leta 693 sklical 16. toledski cerkveni zbor, na katerem so obsodili škofov upor. Na 17. zboru leta 694 so ponovno sprejeli ostre zakone proti Judom, domnevno zaradi zarote, in mnoge zasužnjili, predvsem tiste, ki so izstopili iz krščanstva. Ervig je leta 698 za svojega sovladarja imenoval sina [[Vitica]]. O njegovem vladanju ni veliko znanega, razen tega, da je med njegovima sinovoma Ahilo in Ardom in kraljem Roderikom, ki je zasedel Toledo, izbruhnila državljanska vojna.<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 360-369.</ref>
===Muslimanska osvojitev kraljestva===
Leta 711 je [[Tarik ibn Zijad]], berberski vazal guvernerja islamske Afrike Muse ibn Nusairja, s približno 7000 možmi napadel Španijo. Kralj Roderik se je takrat na severu vojskoval z Baski. Muslimanski zgodovinarji, med njimi tudi [[Ibn Haldun]], pripovedujejo legendo o iberskem plemiču Julijanu, ki je v severni Afriki zaprosil muslimanskega vojaškega poveljnika Tarika ibn Zijada za pomoč pri strmogljavljenju kralja Roderika. Roderik ni bil samo tiran, ampak je tudi ugrabil in posilil Julinanovo hčerko. Konec julija je prišlo do bitke ob reki Guadalete v provinci [[Cádiz]]. Roderika je njegovo vojska izdala in prešla na nasprotnikovo stran. Roderik je v bitki padel. Muslimani so zatem skoraj brez odpora osvojili večino južne Španije in zasedli [[Toledo]], kjer so usmrtili nekaj vizigotskih plemičev. Leta 712 je iz Afrike prišel guverner Ifrikije (Tunizija in zahodna Libija) Musa z armado 18.000 mož, v kateri je bil velik arabski kontingent. Leta 713 je osvojil [[Mérida|Mérido]] in začel prodirati proti severu. Leta 714 osvojil Saragosso in [[León]], kjer je še vladal kralj Ardo. Ko je Muso odpoklical kalif, je vojaško poveljstvo prevzel njegov sin Abd al-Aziz. Muslimani so do leta 716 osvojili večino Iberskega polotoka, v letih 721 do 725 pa še [[Narbonska Galija|Narbonsko Galijo]]. Uspešno upirala se je samo [[Asturija]], kjer je vizigotski plemič [[Pelagij]] (Pelayo) s svojimi zavezniki Baski v bitki pri Covadongi leta 718 porazil muslimane. Upori so se nadaljevali tudi v Pirenejih in goratih predelih severne Španije, ki za muslimanske oblastnike niso bili kdovekako zanimivi. Na jugu Španije in Meseti Central v [[Kastilja|Kastilji]] so se naselili [[Berberi]], ki so kristjanom na začetku na splošno dopuščali prakticirati njihovo vero, čeprav so bili po muslimanskih zakonih drugorazredni državljani.<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 369-370.</ref> <ref>New Cambridge Medieval History II., str. 256-258 in 275-276.</ref>
 
==Vizigotska naselja==
V Akvitaniji je bila večina vizigotskih naselij ob reki [[Garona|Garoni]] med [[Bordeaux]]om in [[Toulouse|Toulousom]]. V Španiji in na Portugalskem je bila večina naselij ob reki [[Ebro]], v okolici [[Mérida|Méride]], ob gornjem toku reke Douro, v Tierri de Campos, znani tudi kot ''Campi Gothorum'' v osrednji Kastilji in Leónu, Asturiji, Toledu in ob reki Tagus severno od [[Lisbona|Lisbone]]. Manjša naselja so bila tudi drugod po kraljestvu.<ref>World and Its Peoples: Europe, Marshall Cavendish, 2010, str. 603, ISBN 978-0-7614-7883-6.</ref>
 
==Ustanavljanje mest==
Med 5. in 8. stoletjem so nova mesta v zahodni Evropi ustanavljali edino Vizigoti.<ref>Arte Visigótico: Recópolis.</ref> Po sodobnih španskih virih so ustanovili štiri mesta, po starih arabskih virih pa morda celo pet. Vsa mesta so bila ustanovljena za vojaške namene, tri od njih tudi za proslavitev zmage.
 
Prvo mesto, ''Reccopolis'', je ustanovil Leovigild leta 578 po zmagi nad Franki v bližini vasi Zorita de los Canes. Imenoval ga je po svojem sinu Rekaredu. Zgrajeno je bilo po bizantinskem zgledu, imelo palačni kompleks in kovnico denarja. Mesto se je do 9. stoletja porušilo.
 
Kmalu zatem je Leovigild po zmagi nad Baski ustanovil mesto ''Victoriacum''.<ref name=Thompson>Thompson, ''The Barbarian Kingdoms in Gaul and Spain''.</ref> Dolgo časa se je domnevalo, da je ''Victoriacum'' predhodnik sedanje Vitorie, četudi viri iz 12. stoletja omenjajo, da je Vitorio ustanovil Sančo VI. Navarski.
 
Leovigildov sin z enakim imenom je okoli leta 600 ustanovil svoje mesto, ki ga Izidor Seviljski imenuje ''Lugo id est Luceo'' v Asturiji. Ustanovljeno je bilo po njegovi zmagi nad Asturci in Kantabrijci.<ref name=Thompson/>
 
Četrto in morda zadnje vizigotsko mesto je bilo ''Ologicus'' (ali morda ''Ologitis''), ki ga je z baskovsko delovno silo leta 621 zgradil kralj Svintila kot utrdbo proti malo pred tem podjarmljenim Baskom. Mesto istovetijo s s sedanjim mestom Olite.<ref name=Thompson/>
 
Peto vizigotsko mesto je ''Baiyara'', morda sodobni Montoro. Geografska knjiga ''Kitab al-Rawd al-Mitar'' kot njegovega ustanovitelja omenja Rekareda.<ref>Lacarra, ''Panorama de la historia urbana en la Península Ibérica desde el siglo V al X, La città nell'alto medioevo'', Estudios de alta edad media española, 6, 1958, str. 319–358.</ref>
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
==Viri==
* Bachrach, B.S. (1973), ''A Reassessment of Visigothic Jewish Policy'', 589–711, American Historical Review 78 (1), str. 11–34.
* Collins, R. (1989), ''The Arab Conquest of Spain'', 710–797, Oxford, Blackwell Publishers, ponatis 1998.
* Collins, R. (1992), ''Law, Culture, and Regionalism in Early Medieval Spain'', Great Yarmouth, Variorum, ISBN 0-86078-308-1.
* Collins, R. (2004), ''Visigothic Spain, 409–711'', Oxford, Blackwell Publishing, ISBN 0-631-18185-7.
* Heather, P. (1996), ''The Goths'', Oxford, Blackwell Publishers.
* James, E. (urednik), ''Visigothic Spain: New Approaches'', Oxford, Oxford University Press, 1980, ISBN 0-19-822543-1.
* Lacarra, J.M. (1975), ''Estudios de alta edad media española'', Valencia.
* Sivan, H. (1987), ''On Foederati, Hospitalitas, and the Settlement of the Goths in A.D. 418'', American Journal of Philology , 108 (4), str. 759-772.
* Thompson, E. A. (1963), ''The Barbarian Kingdoms in Gaul and Spain'', Nottingham Mediaeval Studies, 7 (4), str, 11.
* Thompson, E. A. (1969), ''The Goths in Spain'', Oxford, Clarendon Press.
* Wallace-Hadrill, J.M. (1967), ''The Barbarian West, 400–1000'', 3. Izdaja, London, Hutchison.
* Wolfram, H. (1988), ''History of the Goths'', Berkeley, University of California Press.
 
[[Kategorija:Goti]]
30.874

urejanj