Narod: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q6266 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
Globoko se strinjam, da ima pojm narod v slovenskem kontekstu večji poudarek na jezikovni in kulturni enotnosti. Težave pa imam s predstavo, da je slovenski narod "prerasel" s slovensko državo v "nacijo". Slovensko državo niso ustanovili le Slovenci v etničnem in narodnem smislu, temveč vsi, ki so živeli na obmomčju Slovenije in so si to želeli in so to podpirali, in sicer neodvisno od njihove motivacije. Danes je republika Slovenija po eni strani nacionalna domovina bistvenega dela prebivalstva, ki nimajo narodnih korenin v slovenstvu, po drugi strani pa ni nacionalna domovina za mnogo ljudi, ki se štejejo kot del slovenskega naroda, ker govorijo slovensko in živijo tudi s tem povezano kulturo. Prvo na primer velja za stotisoče priseljence iz bivših republik Jugoslavije, drugo pa vsaj za večino otrok izseljencev v ZDA, pa tudi za bistvene dele na primer slovenskih Korošcev v Avstriji, ki imajo izrazito nacionalno identiteto Avstrijca. Z mešanjem narodnega vprašanja v sociološkem in etničnem smislu po eni strani ter vprašanjem nacionalne in politične pripadnosti po drugi strani, se zameglijo zelo pomembne vsebinske razlike pojmov naroda in nacije. Ali res mislite, da se nacionalno Švicarji opredelijo kot Nemci ali Francozi? Pomembno se mi bi zdelo, da v Sloveniji ustvarite teoretične osnove, da presežete "balkansko verzijo etno-nacionalizma" in se manj energije posveča romantičnim predstavam, kako je narod prerasel v nacijo, ko je dobil lastno državo. Mednarodno je zadosti teoretičnega materiala za takšno perspektivo. Alternativa pa je razcepljena družba komunitarističnih enklav, ko vsaka etnična skupina zahteva svoj parlament, javno-pravno zastopstvo ali pa celo republike (glej na rpimer Banja Luka). Posledice takšnega etno-nacionalnega razumevanja družbe, so lepo razvidne na območju "post-jugoslovanske" jugovzhodne Evrope. V prvemu stoletju tretjega tisočletja je čas, da ustvarjamo inštitucionalni okvir za kulturno raznoliko družbo, ki sloni na medsebojnem spoštovanju in politično opredeljenih vsebinah in vrednotah in ne na zamišljenih etnično zasnovanih skupnih koreninah, ki pomenijo naturalizacijo socialnih relacij in etnizacijo politike.
{{vprašljivo}}
{{Predloga:Ljudstvo-Narod}}
| |||