Znanstvena klasifikacija živih bitij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 99 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q11398 |
dp Zgodnji sistemi |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Biological classification L Pengo sl.svg|right|150px]]
'''Znanstvena klasifikacija''' ali '''biološka klasifikacija''' pomeni razvrščanje [[organizem|živih bitij]] po [[znanost|znanstvenih]] merilih. Imenujemo jo lahko tudi '''znanstvena taksonomija''', pri čemer pa jo je treba ločevati od [[ljudska taksonomija|ljudske taksonomije]], ki nima znanstvene osnove. Sodobna klasifikacija temelji na delu [[Carolus Linnaeus|Linneja]], ki je vrste razvrščal po skupnih telesnih značilnostih. Te skupine so bile z namenom večje skladnosti z [[Charles Darwin|darvinističnim]] načelom skupni [[prednik|skupnega prednika]] pozneje še večkrat popravljene. Danes popravki temeljijo predvsem na [[molekularna sistematika|molekularni sistematiki]], ki kot podatke uporablja [[DNA|zaporedja DNA]]. Znanstvena klasifikacija spada v okvir [[taksonomija|taksonomije]] oziroma [[sistematika|biološke sistematike]].
==Zgodnji sistemi==
===Od antike do vključno srednjega veka===
[[File:Aristotle Altemps Inv8575.jpg|thumb|150px|[[Aristotel]], 384–322 BC.]]
Današnji sistemi razvrščanja oblik [[življenje|življenja]] izvirajo iz razmišljanja grškega filozofa [[Aristotel|Aristotla]], ki je v svojih [[metafizika|metafizičnih]] delih objavil prvo znano klasifikacijo. To je sistem, ki je dal take besede kot so »substanca«, »vrste« in »rod« in jih je v spremenjeni in manj splošni obliki obdržal tudi [[Linnaeus]].
Aristotel je proučeval tudi živali in jih razvrstil glede na metodo razmnoževanja, kot je to kasneje storil tudi Linnaeus z rastlinami. Aristotelova klasifikacija živali je postala z novimi spoznanji navsezadnje zastarela in pozabljena.
Aristotel v ''Kategorijah'' eksplicitno loči substance v prvotne oziroma individualne substance, ki zajemajo individualne stvari oziroma entitete (ta človek, ta konj). Te posamezne stvari pripadajo drugi vrsti substanc, to so sekundarne ali drugotne substance, ki ju sestavljata vrsta (človek nasploh) in rod (živo bitje), t.j. individualni človek je prisoten v vrsti človek nasploh in rod te vrste je živo bitje.<ref name="zofi">{{navedi splet |url=http://zofijini.net/online_bivajoce/ |title=Bivajoče pri Platonu in Aristotelu |accessdate=6-10-2013 |date=30. 12. 2005 |publisher=Zofijini ljubimci (Društvo za razvoj humanistike) }}</ref>
{{navedek|Bitnost je to, kar se kaže kot najbolj pomembno, prvotno in najvišje, ter se niti ne kaže do nekega osebka niti ni v nekem osebku, na primer neki človek ali neki konj. Kot drugotne bitnosti se imenujejo vrste, v katerih je prisotno to kar se imenuje prvotnim bitnostim, te in njihovi rodovi. Na primer neki človek je prisoten v vrsti, človeku, a rod te vrste je živo bitje. Torej te se bitnosti imenujejo drugotne, na primer človek in živo bitje.|||Aristotel|Kategorije, 2a12}}
Aristotlove kategorije so najvišji in najsplošnejši rodovni pojmi, ki se jih lahko izlušči iz vsakega pojma. Aristotel jih v svojem delu ''Kategorije'' našteje deset - substanca (človek, konj) in devet "naključij", ki jih mora substanca vsebovati, t.j kvantiteta (starost dvajset let), kvaliteta (bel), razmerje: (dvojni, večji), mesto (na trgu), čas (včeraj), položaj (leži), imetje ali stanje (oborožen), delovanje: lovi, pasivnost ali trpnost (je sežgan). Substance so posamezne samo eksistirajoče entitete<ref name="zofi" />; naključja so le znotraj njih: kvaniteta, kvaliteta, mesto v prostoru, čas itd.
Sholastika v srednjem veku se je soočala s problemom "bitnosti". [[Sveti Tomaž Akvinski|Tomaž Akvinski]] je Aristotlove nauke močno spremenil in združil s krščansko dogmo.
===Od renesanse do vključno razsvetljenstva===
[[File:Rhinoceros in Gesner's 1551 Historiae animalium.jpg|thumb|200px|Nososrog v Conrad Gesnerjevi ''[[Historiae animalium (Gesner)|Historiae animalium]]'', 1551]]
Velik napredek je storil švicarski zdravnik in naravoslovec [[Conrad von Gesner|Conrad Gesner]] (1516–1565). Njegov cilj je bil sestaviti pregled vsega tedanjega znanja na svetu. Njegove knjige so nekakšna zbirka podatkov o živalih in rastlinah.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.dnevnik.si/clanek/1042347895 |title=26. marec |accessdate=6-10-2013 |date=7. 10. 2013 |journal=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]}}</ref> Gesner je odgovoren za prvi botanični zapis o cvetočih tulipanih v zahodnim svetu. Za tulipan zapisal, da »ima en velik rdeč cvet, ki je podoben rdeči liliji«. Njegova risba tulipana, ki je bila natisnjena v knjigi iz leta 1561, velja za prvo upodobitev v zahodni Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://arboretumvolcjipotok.wordpress.com/2013/04/12/za-tulipane-ni-krize-peti-del/|title=Za tulipane ni krize – peti del|publisher=[[Arboretum Volčji Potok]]|accessdate=9-10-2013}}</ref>
Raziskovanje [[Novi Svet|Novega sveta]] je prineslo večje število novih rastlin in živali, ki so potrebovale opis in klasifikacijo. Starejši sistemi so oteževali študij in umeščanje teh novih primerkov v zbirko in pogosto je ista rastlina ali žival dobila različna imena le zato, ker je bilo število vrst preveliko. Sistem je potreboval razvrščanje primerkov po skupinah, tako da bi jih bilo lažje najti; binomski sistem je bil ravzit na osnovi [[Morfologija (biologija)|morfologije]] s skupinami s podobnim videzom. V drugem delu 16. stoletja in na začetku 17.-tega se je začela temeljita študija živali, ki je najprej vodila k podobnim vrstam in se je postopoma razširila dokler ni ustvarila dovolj veliko bazo znanja, ki je služila klasifikaciji kot osnova za anatomske značilnosti. Napredek pri uporabi tega znanja pri razvrščanju živih bitij je rezultat raziskav anatomov kot so [[Hieronymus Fabricius|Fabricius]] (1537–1619), [[Petrus Severinus]] (1580–1656), [[William Harvey]] (1578–1657) in [[Edward Tyson]] (1649–1708). Napredek v klasifikaciji zaradi dela [[entomolog]]ov in prvih [[mikroskopist]]ov je rezultat raziskav ljudi kot so [[Marcello Malpighi]] (1628–1694), [[Jan Swammerdam]] (1637–1680) in [[Robert Hooke]] (1635–1702). [[Lord Monboddo]] (1714–1799) je bil eden izmed zgodnjih abstraktnih mislecev, katerih dela ponazarjajo znanje o odnosih med vrstami in je že nakazal teorijo [[evolucija|evolucije]].<ref>{{cite web|url = http://www.insecta.bio.pu.ru | accessdate = 2008-10-09 | title = Nomina Circumscribentia Insectorum}}</ref>
===Zgodnji »metodisti«===
Od poznega 15-stoletja je večje število avtorjev postalo zaskrbljenih zaradi takoimenovanih »metodistov« (''methodus''=metoda). Avtorjem metoda pomeni razvrščanje mineralov, rastlin in živali glede na načela logične razdelitve. Izraz »metodisti« je uporabil [[Carolus Linnaeus]] v svoji ''Bibliotheca Botanica'' za označitev avtorjev, ki skrbijo za načela razvrščanja (v nasprotju z »zbiralci«, ki v osnovi ukvarjajo le z opisi rastlin in se ne menijo za njihovo umestitev v rodove, itd.). Pomembnejši zgodnji »metodisti« so bili italijanski filozof, zdravnik in botanik [[Andrea Caesalpino]], angleški naravoslovec [[John Ray]], nemški zdravnik in botanik [[Augustus Quirinus Rivinus]] in francoski zdravnik, botanik in popotnik [[Joseph Pitton de Tournefort]].
[[Andrea Caesalpino]] (1519–1603) je v svoji ''De plantis libri XVI'' (1583) predlagal prvo sistematično klasifikacijo rastlin ter botaniko utemeljil kot samostojno znanost<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/o140725 |title=6. junij |accessdate=11-10-2013 |date=06.06.2006 |format= |publisher=Delo.si }}</ref>. Glede na zgradbo [[steblo|stebla]] in [[fruktifikacija|fruktifikacijo]] (nastajanje plodu pri rastlinah) je razdelil rastline v petnajst »višjih rodov«.
[[John Ray]] (1627–1705) je bil angleški naravoslovec, ki je objavil pomembna dela o rastlinah, živalih in o naravni teologiji. Pristop pri klasifikaciji rastlin v ''[[Historia Plantarum]]'' je napravil pomemben korak naprej proti moderni taksonomiji. Sistem je postavil na večjem številu znakov (veg. organi, reprod. organi), a ni uporabljal binarne nomenklature ampak dolge opise.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_B_ZO-UNI-Botanika-Taksonomija-zgodovina_in_uvodI-10-11.pdf |title=Razvoj rastlinske taksonoimje |author=Franc Batič |accessdate=14-10-2013 |date=2011 |format= |publisher=Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta }}</ref>
Oba Caesalpino in Ray sta uporabljala tradicionalna imena rastlin in zato ime rastline ni odražalo svojega taksonomskega položaja (t.j., čeprav sta [[jablana]] in [[breskev]] pripadala različnima "višjima rodovoma" John Rayevi ''methodus'', sta oba obdržala tradicionalni imeni ''Malus'' in ''Malus Persica''). Korak naprej sta storila Rivinus in Pitton de Tournefort, ki sta [[rod]] napravila kot ločeno kategorijo znotraj taksonomske hierarhije in predstavila sta način poimenovanja rastlin glede na svoj rod.
[[Augustus Quirinus Rivinus]] (1652–1723) je svojo klasifikacijo rastlin zasnoval glede na značilnosti [[cvet]]ov in uvedel kategorijo [[Rod (biologija)|rod]] (podobno »višjim« rodovom John Raya in Andrea Caesalpino). Bil je prvi, ki je ukinil razdelitev rastlin na [[zelišče|zelišča]] in [[drevo|drevesa]]. Vztrajal je, da mora prava metoda razvrščanja temeljiti le na delih rastline za [[fruktifikacija|fruktifikacijo]]. Rivinus je za določitev redov in rodov v glavnem uporabljal [[dihotomni ključ|dihotomne ključe]]. Njegova metoda poimenovanja vrst je bila podobna metodi Joseph Pitton de Tourneforta. Imena vseh rastlin, ki pripadajo istemu rodu, naj bi se začele z isto besedo (rodovno ime). V rodu, ki vsebuje več kot eno vrsto, je prva vrsta imenovana le z rodovnim imenom, medtem ko so druga, tretja itd. imenovane s kombinacijo rodovnega imena in razločevalne lastnosti (''differentia specifica'').
[[Joseph Pitton de Tournefort]] (1656–1708) je predstavil še bolj zahtevno hierarhijo razreda, sekcije, reda, roda in vrste. Z uporabo skupnega latinskega imena za rod, ki mu sledi nekaj opisnih besed za vrsto ''differentia specifica'', je naredil tudi velik korak v razvoju poimenovanja rastlin z dvema latinskima besedama in tako tlakoval pot švedskemu botaniku Carlu von Linneju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/35028 |title=28. december |accessdate=14-10-2013 |date=27.12.2006 |format= |publisher=Delo.si }}</ref>
===Linnejeva taksonomija===
[[File:Carl von Linné2.jpg|thumb|150px|[[Carolus Linnaeus]]]]
Najbolj znano delo [[Carolus Linnaeus|Carla Linnéja]], ''[[Systema Naturae]]'' (1. izd. 1735), je za časa njegovega življenja doživela dvanajst izdaj. V tem delu, je naravo razdelil v tri kraljestva: kamnine, rastline in živali. Linné je uporabil pet kategorij: razred, red, rod, vrst in različica (varieteta).
Opustil je dolga opisna imena razredov in redov, ki sta jih uporabljala neposredna predhodnika (Rivinus in Pitton de Tournefort) in jih nadomestil z enobesednimi imeni, rodove je podrobno opisal (''characteres naturales''), številne varietete pa je združil v svoje vrste in na ta način rešil botaniko pred kaosom novih vrst, ki so jih ustvarijo [[hortikultura|hortikulturniki]].
Linné je najbolj poznan po svoji metodi, ki se še vedno uporablja za določanje [[Znanstveno ime|znanstvenega imena]] vrst. Pred Linnéjem so uporabljali večbesedna imena (sestavljena iz rodovnega imena in z ''differentia specifica''), toda ker so ta imena podajala opis vrste, le-ta niso bila stalna. V svoji ''Philosophia Botanica'' (1751) je Linnaeus z ukinitvijo retorike izboljšal razporeditev in skrajšal dolžino večbesednih imen, uvedel je nove opisne izraze in definiral njihov pomen z izredno natančnostjo. V poznih 1740-h je Linnaeus začel uporabljati vzporedni sistem poimenovanja vrst z ''nomina trivialia.'' ''Nomen triviale'', navadno ime, je bil eno- ali dvobeseden pridevek na robu strani ob večbesednem »znanstvenem« imenu. Edino pravilo, ki ga je Linnaeus uvedel zanj, je bilo, da mora biti kratek, v določenem rodu unikaten in da se ne sme spreminjati. Linnaeus je ''nomina trivialia'' dosledno uporabljal pri poimenovanju rastlinskih vrst v ''[[Species Plantarum]]'' (1. izdaja 1753) in pri poimenovanju živalskih vrst v 10. izdaji ''Systema Naturæ'' (1758).
Z dosledno uporabo teh vzdevkov je Linnaeus nomenklaturo ločil od opisov. Čeprav se je vzporedna uporaba ''nomina trivialia'' in večbesedna opisna imena nadaljevala do poznega osemnajstega stoletja, jo je postopoma nadomestila uporaba imen sestavljenih iz rodovnega imena in navadnega imena vrste. V devetnajstem stoletju je bila ta nova praksa kodificirana v prvih »Pravilih in Zakonih Nomenklature«; prva izd. ''Species Plantarum'' in 10. izdaja ''Systema Naturae'' sta bili izbrani kot začetni točki za »Botanične in Zoološke Nomenklature«. Ta dogovor o poimenovanju vrst je poznan kot [[binarna nomenklatura]].
== Sodobni razvoj ==
|