Grad Murska Sobota: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocmutD (pogovor | prispevki)
pop.
Infopolje Znamenitost, RKD, --odvečne np, galerija
Vrstica 1:
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
[[Slika:Soboški grad.png|thumb|right|200px|Soboški grad]]
| name = Grad Murska Sobota
[[Slika:Portal soboškega gradu.png|thumb|right|200px|Portal soboškega gradu]]<sub></sub>
| image = Soboški grad.png
| caption = Soboški grad
| locmapin = Slovenija
| lat_degrees =46 | lat_minutes =39| lat_seconds =44.73| lat_direction = N
| long_degrees =16 | long_minutes =9 | long_seconds =38.04 | long_direction = E
| location = Trubarjev drevored 1, 4, [[Murska Sobota]]
| area =
| built =
| architect =
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSLP
| designation1_offname = Murska Sobota - Grad
| designation1_date = 29. marec 1991
| designation1_number = 476<ref>{{RKD|476}}</ref>
}}
'''Grad Murska Sobota''' leži v istoimenskem [[Murska Sobota|mestu]] ob magistralni cesti [[Maribor]]-[[Lendava]]. Danes je grad zaščiten kot [[kulturni spomenik lokalnega pomena]].
 
Današnji [[grad]] je naslednik izginulega murskosoboškega gradu. Listina iz leta [[1255]] je prva, ki nakaže, da je današnji grad že obstajal. Njegov resnični obstoj potrjujeta listina iz leta [[1478]] ki ga omenja kot »''castellum in Belmwra''«, in leta [[1498]] kot »''castellum Mwrayzombath''«. Grad in njegova širša okolica sta od [[11. stoletje|11. stoletja]] spadala pod [[Ogrska|ogrsko]] kraljevo ozemlje. V 12. in 13. stoletju je bila zemlja razdeljena v [[fevd]]. Nastala so večja zemljišča. Eno izmed njih je [[Belmura|zemljišče Belmura]]. Vanj sta spadala najstarejši kraj [[Murska Sobota]] in [[dvor Bel Mura]], ki je bil upravno središče celotnega belmurskega ozemlja. Njegova lega je bila pomembna zaradi križišča prometnih in trgovskih poti med Nemčijo in Ogrsko.
Dvor in pozneje grad sta se sprva imenovala ''Bel Mura'', kot središče ozemlja Belmura. Ležala sta zraven naselja Sobote, kar je slovenska ljudska oblika imena, ki jo [[Madžari]] ob prihodu v [[10. stoletje|10. stoletju]] prevzamejo, v listinah pa zapisujejo v različicah kot ''Szombata'', ''Zombota'', ''Sombatha''... Ime izhaja iz sobote kot dneva v tednu, druga možna razlaga pa pravi da prihaja iz osebnega imena »Sobata« s slovansko osnovo »sabota«. Madžarske pisarniške oblike so pozneje dodale »Murska« po zemljišču Belmura, ki izhaja iz starejšega poimenovanja »''Mura''«.
 
Rodbina [[Szechyji|Szechy]] je v drugi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] postala lastnica dvora, ki je bil upravno središče belmurskega ozemlja. Ti so pozidali grad v drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] v pravilni [[renesansa|renesančni]] obliki, ki je ohranjena še danes. Grad je sestavljen iz štirih enako visokih in dvonadstropnih stanovanjskih traktov, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče, ki je obdano z arkadnimi hodniki.
[[Slika:Murska Sobota 1.JPG|thumb|right|250px|«Soba Marije Terezije« s portretoma nje in cesarja Štefana]]
 
Rodbina [[Szechyji|Szechy]] je v drugi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] postala lastnica dvora, ki je bil upravno središče belmurskega ozemlja. Ti so pozidali grad v drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] v pravilni [[renesansa|renesančni]] obliki, ki je ohranjena še danes. Grad je sestavljen iz štirih enako visokih in dvonadstropnih stanovanjskih traktov, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče, ki je obdano z arkadnimi hodniki.
Rodbina [[Szápáry]] je ob koncu [[17. stoletje|17. stoletja]] postala lastnica gradu, ki ga je leta [[1687]] kupil Peter Szapary. Njegova sinova sta leta [[1722]] dosegla [[grof]]ovski naziv. V prvi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] dodajo gradu [[barok|baročni]] značaj, s tem da polepšajo njegov notranji in zunanji izgled. Zadnji lastnik László Szapáry je leta [[1934]] grad na dražbi prodal soboški občini, ki ga ima še danes v lasti. Velik del njegove notranjosti pa je bil razprodan že pred tem, med drugim velika knjižnica - najvecji del je odkupil lastnik Prekmurske tiskarne [[Izidor Hahn]]. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je v gradu imela sedež madžarska okupacijska sila. Po vojni je grad dobil kulturni pomen, v njem so se naselili [[Pokrajinski muzej Murska Sobota]], Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram. V njem je urejena tudi dvorana namenjena kulturnim prireditvam. V gradu se je nahajala tudi [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota]].
[[Slika:Murska Sobota 2.JPG|thumb|right|250px|Dvorana v dvorcu leta 1930]]
 
Rodbina [[Szápáry]] je ob koncu [[17. stoletje|17. stoletja]] postala lastnica gradu, ki ga je leta [[1687]] kupil Peter Szapary. Njegova sinova sta leta [[1722]] dosegla [[grof]]ovski naziv. V prvi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] dodajo gradu [[barok|baročni]] značaj, s tem da polepšajo njegov notranji in zunanji izgled. Zadnji lastnik László Szapáry je leta [[1934]] grad na dražbi prodal soboški občini, ki ga ima še danes v lasti. Velik del njegove notranjosti pa je bil razprodan že pred tem, med drugim velika knjižnica - najvecji del je odkupil lastnik Prekmurske tiskarne [[Izidor Hahn]]. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je v gradu imela sedež madžarska okupacijska sila. Po vojni je grad dobil kulturni pomen, v njem so se naselili [[Pokrajinski muzej Murska Sobota]], Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram. V njem je urejena tudi dvorana namenjena kulturnim prireditvam. V gradu se je nahajala tudi [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota]].
==Galerija==
[[Slika:Murska Sobota 3.JPG|thumb|left|250px|Del opreme v dvorcu leta 1930]]
{{Galerija|width=160 | height=170 | lines=3 |align=center
[[Slika:LovciGradMurskaSobota.png|thumb|right|Lovci pred Szapary-jevim gradom okoli 1920]]
[[|Slika:Portal soboškega gradu.png|thumb|right|200px|Portal soboškega gradu]]<sub></sub>
[[|Slika:Murska Sobota 1.JPG|thumb|right|250px|«Soba Marije Terezije« s portretoma nje in cesarja Štefana]]
[[|Slika:Murska Sobota 2.JPG|thumb|right|250px|Dvorana v dvorcu leta 1930]]
[[|Slika:Murska Sobota 3.JPG|thumb|left|250px|Del opreme v dvorcu leta 1930]]
[[|Slika:LovciGradMurskaSobota.png|thumb|right|Lovci pred Szapary-jevim gradom okoli 1920]]
}}
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
Vrstica 29 ⟶ 55:
{{Portal-Vojaštvo}}
 
{{koord|46|39|44.73|N|16|9|38.04|E|region:SI_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Murska Sobota]]
[[Kategorija:Kulturni spomeniki lokalnega pomena]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Murski Soboti]]
[[Kategorija:KulturniNepremični spomeniki lokalnega pomena Mestne občine Murska Sobota]]