Vizigotsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Špansko arijansko kraljestvo
(Toulouško kraljestvo)
(Špansko arijansko kraljestvo)
|leader2 = [[Teodorik I.]]
|year_leader2 = 418-451
|leader3 = [[EvricEvrik]]
|year_leader3 = 466-484
|leader4 = [[Alarik II.]]
[[Slika:Battle between Clovis and the Visigoths.jpg|thumb|right|Klodvik I. v bitki z Vizigoti]]
 
Vizigoti so se nato sprli s [[Franki]] kralja [[Klodvik I.|Klodvika I.]] (vladal 481-511), ki je osvojil severno Galijo. Po kratki vojni s Franki je moral Alarik zatreti upor v [[Tarakonska Hispanija|Tarakonski Hispaniji]], katerega je verjetno sprožilo priseljevenje Vizigotov, ki so pred pod pritiskom Frankov umaknili v Hispanijo. Leta 507 so Franki ponovno napadli, tokrat skupaj z zavezniki Burgundi. [[Alarik II.]] je bil v bitki pri Vouilléju pri [[Poitiers]]u ubit in Franki so oplenili Toulouse. Vizigoti so do leta 508 izgubili večino svojega ozemlja v Galiji. Obdržali so samo Septimanijo na njenem skrajnem jugu.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 113-114.</ref>
 
===Špansko arijansko kraljestvo===
[[Slika:Spanish Visigothic gold tremisses in the name of emperor Justinian I with cross on breast 7th century.jpg|thumb|150px|left|Vizigotski [[tremisis]], kovan v 7. stoletju v imenu cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]]; [[Britanski muzej]], [[London]]]]
[[Slika:Hispania 560 AD.PNG|thumb|Vizigotska Hispanija in bizantinska provinca Španija okoli leta 560]]
[[Slika:Hispania 586 AD.PNG|thumb|right|Leovigildove osvojitve okoli leta 586]]
 
Po smrti Alarika II. je prišel na prestol njegov izvenzakonski sin [[Gezaleh]] (vladal 507 to 511), dokler ga ni v [[Barcelona|Barceloni]] napadel in premagal vladar Ostrogotskega kraljestva [[Teodorik Veliki]] in ga odstavil. Gezaleh je pobegnil in pregrupiral svojo vojsko in bil pri Barceloni ponovno poražen, ujet in usmrčen. Teodorik je za novega vizigotskega kralja imenoval svojega vnuka [[Amalrik]]a (vladal 511-531), sina Alarika II.. Ker je bil Amalrik še otrok, je bila oblast v Hispaniji v resnici v rokah vizigotskega generala in regenta [[Tevdis]]a. Amalrik je prevzel oblast v svojem kraljestvu šele po Teodorikovi smrti leta 526. Njegova vladavina je trajala samo do leta 531, ko ga je pri Barceloni porazil in zatem usmrtil frankovski kralj [[Hildebert I.]]. Po njegovi smrti je vizigotski prestol zasedel Tevdis (vladal 531-548), ki je razširil vizigotsko oblast proti jugu in bil po neuspeli invaziji v Afriko ubit. V vizigotski Hispaniji se je pod kraljem [[Agil I.|Agilom I.]] (vladal 549–554) leta 549 začela državljanska vojna, ki je trajala pet let. Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] je izkoristil priložnost in v Hispanijo poslal svojo vojsko in osvojil majhen obalni pas južne Hispanije, kjer je stanovil svojo provinco Španijo. Agila so ubili, novi vizigotski kralj pa je postal njegov sovražnik [[Atanagild]] (vladal 552-568). Atanagild je napadel Bizantince, vendar jih ni mogel izgnati iz južne Španije in je moral uradno priznati njihovo nadoblast.
 
Naslednji vizigotski kralj je bil [[Leovigild]] (vladal 569-21. april 586). Bil je učinkovit vojskovodja, ki je utrdil vizigotsko oblast v Španiji. V 570. letih se je na jugu vojskoval z Bizantinci in ponovno osvojil Kordobo. Vojskoval se je tudi s Svebi na severu in drugimi manjšimi neodvisnimi ljudstvi, vključno z Baski in Kantabrijci. Pomiril je severno Španijo, popolno podjarmljenje njenih ljudstev pa mu ni uspelo. Ko je za sovladarja razglasil svojega sina [[Hermenegild]]a, je izbruhnila državljanska vojna. Hermenegild je bil prvi vizigotski kralj, ki je zaradi svojih tesnih vezi z Rimljani prestopil v katolištvo. Po porazu v državljanski vojni leta 584 je moral v izgnanstvo. Leovigild je do konca svoje vladavine združil ves Iberski polotok, vključno s Svebskim kraljestvom, katerega je osvojil leta 585 po svebski državljanski vojni, ki je izbruhnila po smrti kralja Mira. Leovigild je z dinastičnimi porokami vzpostavil prijateljske odnose s Franki, ki so med celotno njegovo vladavino mirovali. Bil je tudi prvi barbarski kralj, ki je ustanavljal nova mesta, med njimi ''Reccopolis'' in ''Victoriacum'' (Vitoria-Gasteiz, Baskija).<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 183 - 209.</ref><ref>''Cambridge Ancient History II.'', str. 122-124.</ref>
 
==Sklici==
{{sklici|12}}
 
[[Kategorija:Goti]]
29.427

urejanj