Mesta so Feničani gradili na rtih ob morski obali ali na otokih v bližini obale. Eno najpomembnejših mest je bilo [[Biblos]], ki je doživelo razcvet v 3. tisočletju pr. n. št., ko je trgovalo z [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Egipt]]om, [[Mikene|Mikenami]] in [[Kreta|Kreto]]. V prvi polovici [[1. tisočletje pr. n. št.|1. tisočletja pr. n. št.]] sta vodilni mesti postali [[Sidon]] in [[Tir, Libanon|Tir]].
Vsako mesto je obkrožalo še okoliško podeželje, pod vodstvom Tira ali Sidona pa so se mesta združevala v zveze mestnih držav. Vsakemu mestu je vladal kralj, ki se je posvetoval s svetom starešin, v katerem so bili predstavniki najpremožnejših trgovskih družin. Zaradi svoje majhnosti in lege so feničanska mesta pogosto priznavala nadoblast [[Egipčani|Egipčanov]], [[Hetiti|Hetitov]], [[Asirci|Asircev]] in [[Perzijci|Perzijcev]]. V 8. stoletju pred našim štetjem so osnovali Kartagino. [[Kartagina]], ki se je kasneje osamosvojila in razvila v eno od gospodarsko najuspešnejših dežel. Glej [[Rim]], [[Punske vojne]], [[Punci]], [[Hanibal]].