Kovalentna vez: Razlika med redakcijama

dodanih 117 zlogov ,  pred 7 leti
m
Odpravil sem nekaj manjših slovničnih napak ter dodal povezavo na strah "Polarnost".
m (Odpravil sem nekaj manjših slovničnih napak ter dodal povezavo na strah "Polarnost".)
[[Slika:Covalent_bond_hydrogen.svg|thumb|250px|Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom.]]
'''Kovalentna vez''' je [[kemijska vez]], ki nastane (med [[dvema]] raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali med dvema kovinskima atomoma), ko dva [[atom]]a prispevata po enega ali več [[elektron]]ov v skupni [[elektronski par]], ki atoma poveže v [[molekula|molekulo]]. Najraje se na ta način spajajo [[kemijski element|elementi]] s podobno [[elektronegativnost]]jo. Nastali elektronski par je skupen in si ga atomnaatoma delita. Na kratko ga imenujemo ''skupni elektronski par''. Skupni elektronski par v formuli zapišemo s črtico, ki ponazarja kovalentno vez.
Najenostavnejša kovalentna molekula je molekula [[Vodik|H<sub>2</sub>]]. V molekuli sta dva elektrona, vsakega je prispeval en atom. Elektrona tvorita elektronski par, ki je med obema atomoma (kot je prikazano na sliki). Skupni elektronski par je predvsem med [[Jedro atoma|jedri]], in močno privlači obe jedri in ju povezuje kot neke vrest elektronsko lepilo. Za vse kovalentne vezi je značilno, da so elektroni, ki jih atomi delita, med jedri, tako privlačijo obe jedri in atome povezujeo. S kovalentno vezjo se načeloma povezujejo le atomi nekovin. Kovalentna vez je tudi občutno šibkejša od ionske vezi, torej lažje razpade. Obstajajo polarne kovalentne vezi in nepolarne. Polarne so tiste, pri kateri en atom različne nekovine privlači drugo vrsto nekovine npr. H2O je polarno topilo prav zaradi tega, ker atom kisika ima večji naboj in bolj privlači 2 atoma vodika. Pod nepolarne kovalentne spojine spadajo spojine istih nekovin in spojine, katerih je struktura takšna, da ne morejo biti polarne. Nepolarne spojine so npr. metan(CH4), nepolarno topilo cikloheksan (C6H12), ki raztaplja tiste snovi, ki jih polarno topilo voda nemore. Voda pa tiste, ki jih cikloheksan ne more.
 
Najenostavnejša kovalentna molekula je molekula [[Vodik|H<sub>2</sub>]]. V molekuli sta dva elektrona, vsakega je prispeval en atom. Elektrona tvorita elektronski par, ki je med obema atomoma (kot je prikazano na sliki). Skupni elektronski par je predvsem med [[Jedro atoma|jedri]], in močno privlači obe jedri in ju povezuje kot neke vrestvrste elektronsko lepilo. Za vse kovalentne vezi je značilno, da so elektroni, ki jih atomi delita, med jedri, takoter posledično privlačijo obe jedri in atome povezujeopovezujejo. S kovalentno vezjo se načeloma povezujejo le atomi nekovin. Kovalentna vez je tudi občutno šibkejša od ionske vezi, torej lažje razpade. Obstajajo [[Polarnost|polarne kovalentne vezi]] in nepolarne. Polarne so tiste, pri katerikaterih en atom različneneke nekovine privlači drugo vrsto nekovine, npr. H2O, ki je polarno topilo prav zaradi tega, kersaj ima atom kisika imavečjo večjielektronegativnost nabojkot invodikova boljatoma, privlačizaradi 2česar atomaju vodikaprivlači. Pod nepolarne kovalentne spojine spadajo spojine istih nekovin in spojine, katerih je struktura takšna, da ne morejo biti polarne. Nepolarne spojine so npr. metan(CH4), nepolarno topilo pa cikloheksan (C6H12), ki raztaplja tiste snovi, ki jih polarnopolarna topilotopila (npr. voda) nemore.ne Vodamorejo, medtem ko pa polarna topila raztapljajo tiste, ki jih cikloheksannepolarna (npr. cikloheksn) ne moremorejo.
Kovine raje tvorijo [[kovinska vez|kovinsko vez]].
 
Kovine raje tvorijo raje [[kovinska vez|kovinsko vez]].
 
{{chem-stub}}
36

urejanj