Vizigotsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Toulouško kraljestvo
(Zgodovina/Federalno kraljestvo)
(Toulouško kraljestvo)
Honorij je leta 418 svoje vizigotske [[foederati|federate]] pod kraljem [[Valija|Valijem]] (vladal 415-419) nagradil s podelitvijo ozemlja in dovoljenjem za naselitev v dolini [[Garona|Garone]] v [[Akvitanska Galija|Akvitanski Galiji]]. Naselitev je potekala verjetno v skladu s pravili, ki so veljala za odslužene rimske vojake (''hospitalitas''). Vizigotsko ozemlje sprva ni bilo prav veliko, imeli pa so pravico do pobiranja davkov v regiji.<ref>W. Cameron, ''The Cambridge Ancient History'', XIV. del - Late Antiquity: Empire and Successors, A.D. 425–600, Perkins and Whitby, str. 48.</ref>
 
Vizigoti s prestolnico v [[Toulouse|Toulousu]], ki so bili ''[[de facto]]'' neodvisni, so se kmalu začeli širiti na ozemlje šibkega Rimskega cesarstva. Pod [[Teodorik I.|Teodorikom I.]] (vladal 418-451) so leta 425 in 430 napadli [[Arles]] in leta 436 [[Narbonne]]. Njihovo prodiranje je ustavil Flavij Ecij in jih s pomočjo [[Huni|hunskih]] najemnikov leta 438 porazil. Leta 451 se je položaj obrnil: Huni so napadli Galijo in Teodorik se je zdaj skupaj z Ecijem bojeval proti [[Atila|Atili]] v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]]. Atila je bil poražen, Teodorik pa je v bitki padel.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 113.</ref>
 
Do leta 454 so Vandali osvojili severno Afriko, Svebi pa so zasedli večino Iberskega polotoka, zato je rimski cesar Avit poslal Vizigote v Hispanijo. [[Teodorik II.]] (vladal 453-466) je napadel in leta 456 v bitki ob reki Orbigo porazil svebskega kralja [[Rehiar]]ja in zatem izropal svebsko prestolnico Bracaro Augusto ([[Braga]], [[Portugalska]]). Goti so brez milosti opustošili tudi druga hispanska mesta in nekaj svetišč, verjetno zaradi podpore svebskega klera njihovemu kralju, in pobili del prebivalstva.<ref>D. Abulafia in drugi, ''The New Cambridge Medieval History'', 1. del, okoli 500 – okoli 700, str. 165.</ref> Teodorik II. je prevzel oblast v [[Betika|Betiki]], Kartaginski Hispaniji in južni Luzitaniji. Goti so za svoje zasluge leta 461 od cesarja [[Libij Sever|Libija Severja]] dobil Narbonne, kar je med Galo-Rimljani v rimski vojski sprožilo upor pod Egidijevim vodstvom. Severju zvesti del rimske vojske in Vizigoti so seobrnili proti upornim Galo-Rimljanom in šele leta 465 zatrli njihov upor.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 24.</ref>
 
===Toulouško kraljestvo===
[[Slika:Theodoric I by Fabrizio Castello 1560 1617.jpg|thumb|left|Teodorik I., Fabrizio Castello (1560-1617)]]
 
Leta 466 je vizigotski prestol zasedel najmlajši sin Teodorikov sin [[Evrik]] (vladal 466-486). Na oblast je prišel z umorom svojega starejšega brata [[Teodorik II.|Teodorika II.]] (vladal 453-466), ki je tudi sam postal kralj po umoru svojega starejšega brata Torismunda. Pod Evrikom so se Vizigoti začel širiti v Galijo in utrjevati svojo oblast v Hispaniji. Evrik se je večkrat vojskoval s Svebi, ki so obdržali nekaj oblasti v Luzitaniji. Osvojil je velik del njihovega ozemlja in leta 469 zasedel Emerito Augusto ([[Mérida]]). Vojskoval se je tudi z Zahodnim rimskim cesarstvom in leta 472 osvojil [[Tarakonska Hispanija|Tarakonsko Hispanijo]], zadnji rimski branik v Hispaniji. Do leta 476 je razširil svojo oblast do [[Rona|Rone]] in [[Loara|Loare]], se pravi nad večino južne Galije. Zasedel je tudi ključni rimski mesti [[Arles]] in [[Marseilles]]. Na svojih pohodih se je zanašal na del galsko-rimske in hispansko-rimske aristokracije, iz katere je izhajalo nekaj njegovih generalov in guvernerjev.
 
[[Slika:Hispania 476 AD.PNG|thumb|right|Iberski polotok okoli leta 476.]]
 
Vizigotsko kraljestvo je bilo uradno priznano, ko je zahodnorimski cesar [[Julij Nepos]] (vladal 473–480) sklenil zavezništvo z Evrikom in mu v zameno za njegovo vojaško službo in ozemlje v [[Provansa|Provansi]], vključno z Arlesom in Marseillesom, podelil ozemlje južno od Loare in zahodno od Rone. Ozemlje v Hispanjiji je ostalo pod ''de facto'' vizigotsko oblastjo. Po [[Odoaker]]jevi odstavitvi zadnjega rimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] je Evrih hitro ponovno osvojil Provanso, kar je Odoaker uradno potrdil z mednarodno pogodbo.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 167-171.</ref>
 
Do leta 500 je Vizigotsko kraljestvo s središčem v Toulousu posedovalo [[Akvitanska Galija|Akvitansko]] in [[Narbonska Galija|Narbonsko Galijo]] in večino Hispanje z izjemo gališkega Svebskega kraljestva na severozahodu in majhnih ozemelj neodvisnih hispanskih ljudstev, na primer Baskov in Kantabrijcev. Evrikov sin Alarik II. (vladal 484–507) je objavil nov sveženj zakonov, ''Breviarium Alarici'', in sklical cerkveni zbor v [[Agde|Agdu]].
 
[[Slika:Battle between Clovis and the Visigoths.jpg|thumb|right|Klodvik I. v bitki z Vizigoti]]
 
Vizigoti so se nato sprli s [[Franki]] kralja [[Klodvik I.|Klodvika I.]] (vladal 481-511), ki je osvojil severno Galijo. Po kratki vojni s Franki je moral Alarik zatreti upor v Tarakonski Hispaniji, katerega je verjetno sprožilo priseljevenje Vizigotov, ki so pred pod pritiskom Frankov umaknili v Hispanijo. Leta 507 so Franki ponovno napadli, tokrat skupaj z zavezniki Burgundi. Alarik II. je bil v bitki pri Vouilléju pri [[Poitiers]]u ubit in Franki so oplenili Toulouse. Vizigoti so do leta 508 izgubili večino svojega ozemlja v Galiji. Obdržali so samo Septimanijo na njenem skrajnem jugu.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 113-114.</ref>
 
==Sklici==
31.598

urejanj