Vizigotsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Zgodovina/Federalno kraljestvo
(Uvod)
(Zgodovina/Federalno kraljestvo)
Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili [[arijanstvo|arijanci]] in zato v sporu s [[Rimsko katoliška cerkev|katoliško]] cerkvijo. Po njihovem prestopu v [[nicejska veroizpoved|nicejsko krščanstvo]] je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
 
==Zgodovina==
===Federalno kraljestvo===
[[Slika:Hispania 418 AD.PNG|thumb|left|Vizigotsko ozemlje v Galiji in poselitev Iberskega polotoka okoli leta 418]]
 
V letih 407-409 so germanski [[Vandali]] z zavezniki [[Alani]] in [[Svebi]] vdrli preko zamrznjenega [[Ren]]a in osvojili Iberski polotok. Vizigoti pod [[Alarik I.|Alarikom I.]] (vladal 395–410) so leta 410 opustošili Rim in ujeli Galo Placidijo, sestro zahodnega rimskega cesarja [[Honorij]]a.
 
Vizigotski kralj Ataulf (vladal 410-415) je naslednjih nekaj let preživel v rimski Galiji in Hispaniji. Diplomatsko je izigraval konkurenčne germanske in rimske generale in leta 413 osvojil Narbonne in Toulouse. Po poroki z Galo Placidijo ga je cesar Honorij najel za pomoč pri ponovnem vzpostavljanju rimske oblasti v Hispaniji, ki so jo zasedli Vandali, Alani in Svebi.
Honorij je leta 418 svoje vizigotske [[foederati|federate]] pod kraljem [[Valija|Valijem]] (vladal 415-419) nagradil s podelitvijo ozemlja in dovoljenjem za naselitev v dolini [[Garona|Garone]] v [[Akvitanska Galija|Akvitanski Galiji]]. Naselitev je potekala verjetno v skladu s pravili, ki so veljala za odslužene rimske vojake (''hospitalitas''). Vizigotsko ozemlje sprva ni bilo prav veliko, imeli pa so pravico do pobiranja davkov v regiji.<ref>W. Cameron, ''The Cambridge Ancient History'', XIV. del - Late Antiquity: Empire and Successors, A.D. 425–600, Perkins and Whitby, str. 48.</ref>
 
Vizigoti s prestolnico v [[Toulouse|Toulousu]], ki so bili ''[[de facto]]'' neodvisni, so se kmalu začeli širiti na ozemlje šibkega Rimskega cesarstva. Pod [[Teodorik I.|Teodorikom I.]] (vladal 418-451) so leta 425 in 430 napadli [[Arles]] in leta 436 [[Narbonne]]. Njihovo prodiranje je ustavil Flavij Ecij in jih s pomočjo [[Huni|hunskih]] najemnikov leta 438 porazil. Leta 451 se je položaj obrnil: Huni so napadli Galijo in Teodorik se je zdaj skupaj z Ecijem bojeval proti [[Atila|Atili]] v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]]. Atila je bil poražen, Teodorik pa je v bitki padel.<ref>Cambridge Ancient History, str. 113.</ref>
 
Do leta 454 so Vandali osvojili severno Afriko, Svebi pa so zasedli večino Iberskega polotoka, zato je rimski cesar Avit poslal Vizigote v Hispanijo. [[Teodorik II.]] (vladal 453-466) je napadel in leta 456 v bitki ob reki Orbigo porazil svebskega kralja [[Rehiar]]ja in zatem izropal svebsko prestolnico Bracaro Augusto ([[Braga]], [[Portugalska]]). Goti so brez milosti opustošili tudi druga hispanska mesta in nekaj svetišč, verjetno zaradi podpore svebskega klera njihovemu kralju, in pobili del prebivalstva.<ref>D. Abulafia in drugi, ''The New Cambridge Medieval History'', 1. del, okoli 500 – okoli 700, str. 165.</ref> Teodorik II. je prevzel oblast v [[Betika|Betiki]], Kartaginski Hispaniji in južni Luzitaniji. Goti so za svoje zasluge leta 461 od cesarja [[Libij Sever|Libija Severja]] dobil Narbonne, kar je med Galo-Rimljani v rimski vojski sprožilo upor pod Egidijevim vodstvom. Severju zvesti del rimske vojske in Vizigoti so seobrnili proti upornim Galo-Rimljanom in šele leta 465 zatrli njihov upor.<ref>Cambridge Ancient History, str. 24.</ref>
 
==Sklici==
31.230

urejanj