Akureyri: razlika med redakcijama

dodanih 3.988 zlogov ,  pred 8 leti
dodpolnjeno
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q29042)
(dodpolnjeno)
{{Infobox settlement
|official_name = Akureyri
|nickname = Höfuðstaður Norðurlands (Središče severne Islandije), Höfuðborg hins bjarta Norðurs (Capital of the bright North)
|image_skyline = Akureyri séð frá Vaðlaheiði.jpeg|Akureyri
|image_map = Akureyri map.png
|coordinates_region = IS
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = Islandija
|leader_title = župan (Bæjarstjóri)
|leader_name = Eiríkur Björn Björgvinsson
|area_magnitude =
|area_total_sq_mi = 48.26
|area_total_km2 = 125
|population_as_of = 2011
|population_total = 17,754
|population_urban =
|population_metro =
|population_density_km2 = 139.0
|population_density_sq_mi =
|latd = 65
|latm = 41
|latNS = N
|longd = 18
|longm = 06
|longEW = W
|website = {{official website|http://www.akureyri.is/}}
|footnotes = Postal Codes: 600–603
}} <!-- Infobox ends !-->
 
{{coor title dms|65|41|05|N|18|06|40|W|}}
[[Slika:Akureyri.JPG|thumb|180px250px|Akureyri, mestno središče]]
'''Akureyri''' [ákurejri] je [[mesto]] in [[pristanišče]] na [[sever]]ni [[obala|obali]] [[Islandija|Islandije]].
 
Akureyri, ki leži v [[zaliv]]u Eyafjörðura oddaljen okoli 425 [[kilometer|km]] od [[glavno mesto|glavnega mesta]] [[Reykjavík]]a je četrtočetrta največjenajvečja mestoobčina Islandije, ter drugo največje urbano območje. Je [[šola|šolsko]], [[kultura|kulturno]] in [[gospodarstvo|gospodarsko]] središče severnega dela otoka. V kraju živi 17.633 prebivalcev (popis 1. januar 2009). Mesto je preskrbovalno središče s tekstilno tovarno, tovarno barv, mila ter obrati za predelavo [[mleko|mleka]] in [[ribe|rib]]. V bližini je manjše [[letališče]].
 
== Viri ==
== Zgodovina ==
Nordijski Viking Helgi Magri Eyvindarson se je prvi priselil na to območje v 9. stoletju. Prva omemba Akureyrija v sodnih zapisih e iz leta 1562, ko je bila tam neka ženska obsojena zaradi prešuštva.<ref name=akureyi-history>{{cite web|url=http://www.akureyri.is/english/history|title=From the history of Akureyri|accessdate=2009-07-13|publisher=akureyri.is}}</ref> V 17. stoletju so v mesto prišli danski trgovci. Glavni razlogi za izbiro te lokacije za trgovsko dejavnost je bilo izjemno naravno pristanišče in plodna zemlja v okolici. Trgovci niso živeli v krogu Akureyrija poleti, v zimskem času pa so se vračali na Dansko.
 
Stalna naseljenost Akureyrija sega v leto 1778. Osem let kasneje mesto od danskega kralja (takrat tudi kralja Islandije) dobi statut, skupaj s še petimi drugimi mesti na Islandiji. Kralj je upal, da se bodo življenjske razmere Islandcev zato izboljšanje. Prebivalstvo v Akureyriju pa se zato ni povečalo naslednjih 12 let. Status občine je izgubil leta 1836, a so mu ga vrnili spet leta 1862. Od takrat dalje se je Akureyri začel razvijati in to zaradi odličnih razmer v pristanišču in morda še bolj zaradi produktivnega kmetijstva v okolici. Kmetijski proizvodi so postali pomemben sektor gospodarstva.<ref name=AR-business>{{cite web|url=http://www.afe.is/invest/index.php?pid=14|title=Akureyri region: Iceland's fastest growing region, and a nice region to live in, too!|publisher=Akureyri Region Business Agency|accessdate=2009-07-03}}</ref>
 
Med drugo svetovno vojno je bil Akureyri ena izmed treh letalskih baz za norveško - britanske enote, ki so bile ustanovljene 25. aprila 1941. Te so ščitile konvoje iz Združenih držav, Združenega kraljestva in Murmanska pred napadom nemških podmornic.
 
V 20. stoletju je Islandija doživela izseljevanje s podeželja v mesta. V mestu se je povečala storitvena dejavnost.
 
Jón Sveinsson, priljubljen avtor otroških knjig, je bil rojen v Akureyriju in umrl leta 1944.
 
V začetku 21. stoletja je postala bolj pomembna ribiška industrija, dve izmed glavnih ribiških podjetij Islandije nudita pomemben vir prihodkov, ki naj bi še naprej povečevali v prihodnjih letih.
 
Univerza v Akureyriju je bila ustanovljena leta 1987 in se naglo povečuje.
 
Od leta 2004 je nekdanja občina Hrísey, otok oddaljen 35 km proti severu, postal del Akureyrija. Hrísey, ki ima 210 prebivalcev, je drugi največji otok ob Islandiji in mesto za karanteno živali. Naselje leži na južnem delu otoka in je pomembno za predelavo rib. Severni del je v zasebni lasti in ni dostopen brez dovoljenja lastnikov.<ref name=parnell220>{{Harvnb|Parnell|O'Carroll|2007|p={{Google books quote|id=xu25x4WuFwIC|pg=PA220|text=Akureyri|220}}}}</ref> The town is located on the southern part of the island.<ref name=parnell220/>
 
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Insight Guides Iceland, 2011
* ''Veliki splošni leksikon''. DZS, Ljubljana 2006.
* ''Enciklopedija leksikonografskog zavoda''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1966
 
== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Islandiji]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Akureyri}}
 
{{naselje-stub}}
[[Kategorija:Islandija]]
37.192

urejanj