1155: Razlika med redakcijama

dodanih 1.523 zlogov ,  pred 6 leti
m
brez povzetka urejanja
m
** Po Rimu se razplamenti upor, žrtev je več kot tisoč.
** Poletna vročina in bližajoča se jesen razplamtita upore v nemški armadi. Barbarossa se je prisiljen odpovedati prodoru na normanski jug Italije. Spotoma cesarja, ki se vrača proti severu, dohitijo bizantinski ambasadorji, predstavniki Manuela I. Komnena, ki je prav tako izkoristil šibkost italonormanskega kraljestva. ↓
* → Spotoma nazaj na Bavarskem odstavi svojega zaveznika vojvodo [[Henrik II. Avstrijski|Henrika II. Babenberškega]], kot kompenzacijo pa njegovo avstrijsko marko povzdigne v vojvodino. Da bi se pomiril z Welfovci prepusti vojvodino Bavarsko saksonskemu vojvodi [[Henrik Lev|Henriku Levu]].
* → ↓
 
====Manuel I. Komnen====
* → Trenutno šibkost sicilskega kraljestva in mladega kralja [[Vilijem I. Sicilski|Vilijema I.]], ki je poleg Sicilije podedoval še južno Italijo, izkoristu tudi bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]]. ↓
* → ↓
* → Bizantinska flota ni ravno velika, je pa dobro založena z denarjem, ker računa na podporo protinormanskih upornikov. ↓
* → Bizantinci bliskovito napredujejo v osvajanju južne Italije, mesta Bari, Trani, Giovinazzo, Andria, Taranto in Brindisi se predajajo drugo za drugim. ↓
* → Z Bizantinci pred vrati se v Rimu začenjajo pogajanja o zavezništvu in združitvi obeh cerkev, ki ju je ločila shizma leta [[1054]]. Predlogi in pogajanja med papežem [[papež Hadrijan IV.|Hadrijanom IV.]] in cesarjem Manuelom I. so neuspešni zaradi razlik v razumevanju oblasti papeža in bizantinskega cesarja. ↓
* → V [[Ancona|Anconi]] Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓
* → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. [[1156]] ↔
====Ostalo po Evropi====
* [[6. februar]] - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja [[Harald IV. Norveški|Haralda IV.]] se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: [[Sigurd II. Norveški|Sigurd]], [[Ingo I. Norveški|Ingo]] in [[Eystein II. Norveški|Eystein]]. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma.
* [[Papež Hardijan IV.]] podeli v papeški buli ''[[Laudabiliter]]'' pravico, da se polasti Irske in še tam uveljavi gregorijanske reforme.
* Po smrti gruzijski kralj [[David V. Gruzijski|Davida V.]], ki je leto dni poprej uzurpiral oblast od očeta [[Dimitrij I. Gruzijski|Dimitrija I.]], si le-ta povrne oblast.