Redakcija: 16:23, 3. oktober 2013 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.648 urejanj Nova stran z vsebino: thumb\|250px\|Jantarna ceta thumb\|250px\|[[Jantar]] '''Jantarna cesta''' je bila verjetno najstarejša in na...		Redakcija: 10:52, 8. oktober 2013 uredi razveljavi 89.142.157.47 (pogovor) dopolnjeno Novejše urejanje →
Vrstica 2: [[Slika:Amber Bernstein many stones.jpg\|thumb\|250px\|[[Jantar]]]] '''Jantarna cesta''' je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska ~~pot~~povezava med [[Baltik]]om in [[Sredozemlje]]m, po kateri se je od pozne [[bronasta doba\|bronaste dobe]] do 5. stoletja trgovali z [[jantar]]jem. Jantar proti jugu ni prihajal po eni sami poti, še manj je bila to ves čas cesta. Poti, po katerih se je vršila ta trgovina, je bilo več in niso bile stalne, krajši ali daljši odseki so bili zdaj bolj zdaj manj pomembni. Trgovci so jih izbirali glede na trenutne vremenske, carinske in politične razmere. Pot se je začela na nahajališčih jantarja ob ustju [[Visla\|Visle]] na vzhodnem Baltiku, verjetno v Kaupi (Mohovoe, [[Ruska federacija]]) in Trusi (Drużno, [[Poljska]]). Od tam je potekala preko Toruńa, Kalisza, Vroclava (Poljska), Moravskih vrat ([[Češka republika]]), Devína ([[Slovaška]]), [[Carnuntum]]a (Peronell, [[Avstrija]]), Savarie ([[Sombotel]], [[Madžarska]]), Poetovia ([[Ptuj]]), Celeie ([[Celje]]), [[Emona\|Emone]] ([[Ljubljana]]) in Nauportusa ([[Vrhnika]]) in se končala v ([[Akvileja\|Aquileii]], [[Italija]]). Prvi zanesljivi podatki o ''jantarni cesti'' so iz bronaste dobe. Po [[Herodot]]u so jantar nabirali [[Hiperborejci]] na Baltiku. Od njih so ga prevzemali [[Skiti]], ki so ga prenašali do severnega [[Jadransko morje\|Jadrana]]. Od tam se je z njim trgovalo proti jugu po [[Apeninski polotok\|Apeninskem polotoku]] in proti vzhodu v [[Grčija\|Grčijo]]. Po [[Diodor]]ju so jantar do [[Veneti\|Venetov]] in [[Etruščani\|Etruščanov]] prinašali [[Germani]], ti pa naprej do [[Grki\|Grkov]]. Po ''jantarni cesti'' se je trgovalo od poznega 7. stoletja pr. n. št. do 5 stoletja n. št.. Največji promet je bil v 2 stoletju, tudi zaradi rimske vojaške ceste med [[Carnuntum]]om na [[Donava\|Donavi]] in Akvilejo. Starodavno trgovsko pot so prekinile rimsko-ilirske vojne in [[preseljevanje ljudstev]]. Obstajale so tudi stranske veje ''jantarne ceste''. Ena od njih je po dolini [[Dnjeper\|Dnjepra]] vodila proti [[Črno morje\|Črnemu morju]], druga po dolini [[Rona\|Rone]] v južno [[Francija\|Francijo]]. Z jantarjem so trgovali tudi po morju, predvsem Grki in [[Feničani]]. ==Viri==

Jantarska pot: Razlika med redakcijama