Trajnostna energija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
== Tehnologija obnovljive energije ==
Tehnologija obnovljivih virov energije je bistvenega pomena za trajnostno energijo, saj navadno prispeva svetu energijske varnosti tako, da zmanjšuje odvisnost od [[fosilni viri|fosilnih virov]] energije.<ref name="IEA">International Energy Agency (2007).
[http://www.iea.org/textbase/papers/2006/renewable_factsheet.pdf ''Renewables in global energy supply: An IEA facts sheet''], OECD, 34 pages.</ref>; ter zagotavlja možnosti za zmanjšanje [[toplogredni plini|toplogrednih plinov]]. <ref name="IEA">International Energy Agency (2007).
[http://www.iea.org/textbase/papers/2006/renewable_factsheet.pdf ''Renewables in global energy supply: An IEA facts sheet''], OECD, 34 pages.</ref>.
 
Vrstica 24:
[http://www.iea.org/textbase/papers/2006/renewable_factsheet.pdf ''Renewables in global energy supply: An IEA facts sheet''], OECD, 34 pages.</ref>. Geotermalna energija je lahko tržno učinkovita v večjih državah, ki proizvajajo [[geotermalna energija|geotermalno energijo]], ali pa drugje, kjer so hkrati tudi ukrep za manjše segrevanje ozračja.
 
==== Biomasa v obliki stisnjenca ====
Stisnjenci, t. i. ''briketi'', se vse bolj uporabljajo v državah, ki so v razvoju kot nadomestilo za [[oglje]]. Ta tehnika je zmožna pretvorbe skoraj vsake rastline v stisnjenec, ki ima okoli 70 odstotkov kalorične vrednosti oglja. Na svetu obstaja razmeroma malo primerov velike proizvodnje sisnjen. Izjema je Severni Kivu v vzhodni DR Kongo, kjer se gozd uporablja v namene izdelovanje oglja in je največja grožnja [[habitat]]u gori Gorilla. Uslužbenci narodnega parka Virunga so uspešno usposobljeni za izdelavo stisnjenca kot biomase, ki lahko nadomesti oglje in posledično protizakonito iztrebljanje nedotaknjenih gozdov.<ref>{{cite web
| date=27 August 2009
Vrstica 57:
Na poti k trajnostni energiji bodo potrebne spremembe, ne le pri načinih dobavljanja, temveč tudi pri količinah porabljene energije za delovanje porabnikov, zato je zmanjševanje količine energije, potrebne za zagotavljanje vrst proizvodov ali storitev, bistvenega pomena. Priložnosti za izboljšave na strani povpraševanja po energiji so bogate in raznovrstne, kot tiste na strani ponudbe in pogosto ponujajo občutne gospodarske koristi.
 
Za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost so včasih rekli, da sta soodvisna stebra (''twin pillars"'') trajnostne energetske politike. Oba vira se morata razvijati za uravnovešenje in zmanjšanje izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v ozračje. Učinkovitost upočasni rast povpraševanja po energiji, tako da lahko zaloge čiste energije naraščajo, istočasno pa se precej zmanjšuje poraba fosilnih goriv. Če bo poraba energije rastla prehitro, bo razvoj obnovljive energije lovil umikajoče se cilje. Kakršni koli resni načrti trajnostnega energetskega gospodarstva zahtevatjo zaveze obnovljivim virom energije in učinkovitosti.
 
Obnovljivi viri energije in energetske učinkovitosti niso več le tržna niša in edini, ki bi jih spodbujale vlade in okoljevarstveniki. Povečana raven naložb in dejstvo, da velik del dobička, ki prihaja iz bolj konvencionalnih finančnih udeležencev kažejo na to, da so trajnostne energetske možnosti zdaj postajajo prevladujoče težnje političnih usmeritev.
Vrstica 78:
 
==== Veter ====
[[Slika:Windkraft1.jpg|thumb|right|220px|[[Vetrna elektrarna]] v Nemčiji.]]
[[Veter]] je posredna oblika sončne energije, saj do pojava vetra pride zaradi razlike v toploti na dveh mestih v ozračju. Ljudje smo energijo te vrste začeli uporabljati za pogon plovil z jadri, in sicer vse do iznajdbe goriva. Danes je najpogostejša oblika pridobivanje energije iz vetra [[vetrnica]], vijak za zajemanje sile vetra v več različnih izvedbah. Vetrnica pretvarja kinetično energijo vetra neposredno v električno energijo. Koliko energije proizvede vetrnica, je odvisno od velikosti lopatic.