Orgazem: Razlika med redakcijama

Orgazem je sestavni del [[spolni odnos | spolnega odnosa]] pri ljudeh in v njegovi moški obliki nujni pogoj [[reprodukcija | reprodukcije]]. Kljub izjemnemu pomenu orgazma gre za zelo slabo raziskan [[seksualnost | seksualni odziv]], saj ne moremo govoriti o neki enoznačni teoriji ali definiciji orgazma. V raziskovanju orgazma se uporabljajo trije pristopi, in sicer prevladujeta [[biologija | biološki]] in [[psihologija | psihološki]], vedno bolj pa se uveljavlja integrirani bio-psihološki. Poleg tega raziskovalci predpostavljajo, da obstajajo razlike med orgazmom pri moških in ženskah.

W.H Masters, V.E Johnson. 1966. Human sexual response. Little Brown, Boston </ref>. Raziskovalca sta na podlagi opazovanja moških in žensk v laboratorijih, ugotovila, da se spremembe ne dogajajo samo v [[genitalije | genitalnem predelu]], ampak jih je mogoče opaziti v celem telesu. Kažejo se predvsem v pospešenem bitju srca, povišanem krvnem tlaku in potenju. Raziskave so pokazale, da se med orgazmom pojavljajo krči v genitalnem in analnem predelu, pri čemer krčenje pri ženski v povprečju traja 16,7 sekund, pri moškem pa 25 sekund.<ref> Mah, Kenneth in Yitzchak M. Blink. 2001. The nature of human orgasm: a critical review of major trends. Clinical Psychology Review 21 (6): 826.</ref>

Kinsey, Masters in Johnsonova ter drugi raziskovalci opredeljujejo orgazem kot [[refleks]], ki nastane, ko napetost v mišicah in pretok krvi v medeničnem predelu dosežeta najvišjo vrednost. Njihove definicije orgazma se osredotočajo predvsem na fiziološki vidik. Pravijo, da se pri orgazmu mišična skupina pubococcygeal (PC), ki podpira mišice medeničnega dna, ritmično krči v 0,8 sekundnih intervalih in hkrati s tem se srčni utrip pospeši na 180 utripov na minuto. Orgazmu pri moškem sledi še [[ejakulacija]]. Ostale spremembe vključujejo oteženo in pospešeno dihanje, mišične krče v zadnjici, napetost v rokah in nogah ter vratu, obrazne grimase, znojenje, spremembe krvnega tlaka, pordelost kože na prsih in vratu, mravljinčenje v prstih na nogah, zehanje, stokanje, kričanje in neobvladane čustvene izbruhe (jok ali smeh). Orgazmu sledi faza sprostitve, v kateri se telo umiri. S psihološkega vidika lahko orgazem prinese sprostitev napetosti, izgubo nadzora ali celo občutek stanja spremenjene zavesti[[zavest]]i, kar je najverjetneje posledica sproščanja hormona endorfina[[endorfin]]a. Ta model kaže, da pri orgazmu prihaja do fizioloških sprememb v celem telesu. Vendar definicija zanemari emocionalni vidik pri doseganju orgazma.