Odpre glavni meni

Spremembe

No change in size, pred 5 leti
brez povzetka urejanja
== Prevladujoči pristopi v raziskovanju orgazma ==
 
Orgazem je sestavni del [[spolni odnos | spolnega odnosa]] pri ljudeh in v njegovi moški obliki nujni pogoj [[reprodukcija | reprodukcije]]. Kljub izjemnemu pomenu orgazma gre za zelo slabo raziskan [[seksualnost | seksualni odziv]], saj ne moremo govoriti o neki enoznačni teoriji ali definiciji orgazma. V raziskovanju orgazma se uporabljajo trije pristopi, in sicer prevladujeta [[biologija | biološki]] in [[psihologija | psihološki]], vedno bolj pa se uveljavlja integrirani bio-psihološki. Poleg tega raziskovalci predpostavljajo, da obstajajo razlike med orgazmom pri moških in ženskah.
 
==== Biološki pristop ====
 
V biološkem pristopu raziskovanja orgazma se je najbolj uveljavila raziskava Mastersa in Johnosnove <ref> Masters & Johnson, 1966
W.H Masters, V.E Johnson. 1966. Human sexual response. Little Brown, Boston </ref>. Raziskovalca sta na podlagi opazovanja moških in žensk v laboratorijih, ugotovila, da se spremembe ne dogajajo samo v [[genitalije | genitalnem predelu]], ampak jih je mogoče opaziti v celem telesu. Kažejo se predvsem v pospešenem bitju srca, povišanem krvnem tlaku in potenju. Raziskave so pokazale, da se med orgazmom pojavljajo krči v genitalnem in analnem predelu, pri čemer krčenje pri ženski v povprečju traja 16,7 sekund, pri moškem pa 25 sekund.<ref> Mah, Kenneth in Yitzchak M. Blink. 2001. The nature of human orgasm: a critical review of major trends. Clinical Psychology Review 21 (6): 826.</ref>
 
Kinsey, Masters in Johnsonova ter drugi raziskovalci opredeljujejo orgazem kot [[refleks]], ki nastane, ko napetost v mišicah in pretok krvi v medeničnem predelu dosežeta najvišjo vrednost. Njihove definicije orgazma se osredotočajo predvsem na fiziološki vidik. Pravijo, da se pri orgazmu mišična skupina pubococcygeal (PC), ki podpira mišice medeničnega dna, ritmično krči v 0,8 sekundnih intervalih in hkrati s tem se srčni utrip pospeši na 180 utripov na minuto. Orgazmu pri moškem sledi še [[ejakulacija]]. Ostale spremembe vključujejo oteženo in pospešeno dihanje, mišične krče v zadnjici, napetost v rokah in nogah ter vratu, obrazne grimase, znojenje, spremembe krvnega tlaka, pordelost kože na prsih in vratu, mravljinčenje v prstih na nogah, zehanje, stokanje, kričanje in neobvladane čustvene izbruhe (jok ali smeh). Orgazmu sledi faza sprostitve, v kateri se telo umiri. S psihološkega vidika lahko orgazem prinese sprostitev napetosti, izgubo nadzora ali celo občutek stanja spremenjene zavesti[[zavest]]i, kar je najverjetneje posledica sproščanja hormona endorfina[[endorfin]]a. Ta model kaže, da pri orgazmu prihaja do fizioloških sprememb v celem telesu. Vendar definicija zanemari emocionalni vidik pri doseganju orgazma.
 
Vloga hormonov pri orgazmu ni povsem jasna. Raziskovalci so sicer ugotovili, da se med orgazmom, tako pri moških kot pri ženskah, poviša raven testosterona, pri čemer razumejo vlogo hormona v tem, da povečuje spolno željo. Pri ženskah so na primer našli povezavo med višjo frekvenco orgazmov v času pred ovulacijo, ko je raven testosterona pri njej najvišja. Pomembno vlogo v orgazmu pripisujejo tudi hormonu oksitocinu, ki mu pogovorno pravijo hormon ljubezni. Oksitocin naj bi v sodelovanju s t.i. spolnimi hormoni povzročal mišične krče, ki se pojavljajo med orgazmom. <ref> Ibid.</ref>
45

urejanj