Verona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 79 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q2028 |
dopolnjeno, delno iz en wiki |
||
Vrstica 1:
{{Infobox Italian comune
| name = Verona
Vrstica 59 ⟶ 58:
'''Verona''' je mesto v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto [[Veronska pokrajina|Veronske pokrajine]] v deželi [[Benečija|Benečiji]] (Veneto) ter sedež [[škofija Verona|škofije Verona]].
Verona je mesto ob reki [[Adiža|Adiž]]i v Beneški deželi (Veneto) na severu Italije, s približno 265.000 prebivalci in eno od sedmih gastronomskih okolij v regiji. To je druga največja mestna občina v regiji in tretja v severovzhodni Italiji. Metropolitansko območje Verone pokriva 1.426 km2 in ima 714.274 prebivalcev. <ref>"Tales of Verona"</ref> Zaradi svoje umetniške in kulturne dediščine, več letnih sejmov, opernih predstav v Areni, starodavnem rimskem amfiteatru, je ena glavnih turističnih destinacij severne Italije.
Mesto je dobilo status [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine UNESCO]]-ja, zaradi urbane strukture in arhitekture.
== Zgodovina ==
Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. ''Veronia'' je bila [[Evganci|evgansko]] mesto že leta 550 pr. n. št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod [[Rim|rimsko]] oblast. V 1. stoletju pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr. n. št. Po padcu [[Vzhodno rimsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]] je bila pod različnimi vplivi ([[Langobardi]], [[Franki]] itd.), predvsem zaradi svoje lege.
Mesto je postalo pomembno, ker je bilo na križišču več poti. Flavius Stilicho je premagal Alarica I., kralja [[Vizigoti|Vizigotov]] v letu 403. Leta 489 so Verono zasedli Ostrogoti. Ostrogotski kralj Teodorik Veliki (* 454 - † 526) je zgradil palačo in jo po irski legendi imenoval Verona. Ostrogoti so vladali območju vse do prihoda Langobardov.
Leta 569 je Verono zavzel [[Alboin]] (*530 – † 28. junij 572), kralj Langobardov in je bilo drugo najpomembnejše mesto v kraljestvu. Adalgisus, sin Desideriusa, se je v letu 774 brezupno branil pred [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki je uničil Lombardsko kraljestvo. Verona postane prebivališče kraljev Italijanskega kraljestva, sedež vlade pa mesto postane z družino grofa Miloja, matičnih grofov San Bonifacio. Od leta 880 - 951 sta bivala v Veroni dva Berengarija.
V 12. stoletju je Verona postala [[svobodno mesto]], zavarovano z 48 obrambnimi [[stolp]]i. V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah [[samodržec|samodržca]] [[Ezzelino da Romano|Ezzelina da Romana]]; ta je leta [[1257]] na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev [[Padova|Padove]]. Po njegovi smrti je oblast prevzela družina [[Dinastija Scaligeri|Scaligeri]], ki so mestu vladali med letoma 1260 in 1387. Bili so veliki podporniki umetnosti in meceni tedanjim umetnikom. Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo ([[1328]]), [[Treviso]]m ([[1308]]) in [[Vicenza|Vicenzo]]. Alberta (1277-1302), kapetana, ki se je nenehno boril proti grofom San Bonifacio, je podpirala družina d'Este. Njegovi sinovi, Bartolomeo, Alboino in Cangrande I, si razdelijo oblast (1308). Skednji je bil velik bojevnik, princ in mecen, bil je zaščitnik [[Dante]]ja, [[Petrarca|Petrarc]]e in [[Giotto di Bondone|Giott]]a. Alberta je nasledil Mastino II (1329-1351), sin Alboina, ki je nadaljeval stričevo politiko. Osvojil je še Brescio leta 1332, Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem [[Benetke]] in [[Firence]] oziroma [[Dinastija Visconti|Visconti]], [[Dinastija d'Este|d'Este]] in [[Dinastija Gonzaga|Gonzaga]]. Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono and Vicenzo.
Mastinov sin Cangrande II (1351-1359) je vladal kot [[tiran]]. Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olepšal mesto z palačami, uredil [[akvedukt]]e in [[most]]ove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starejšega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce in ko mu je [[Gian Galeazzo Visconti]] napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra 1387 (to je leto znamenite bitke za Castagnaro) je pobegnil in s tem je bilo konec nadvlade družine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco della Scala se je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390.
Guglielmo (1404), sin Cangrandeja II. je imel več sreče, ob podpori ljudi je Verono popeljal izpod Milana, vendar je umrl deset dni po tem uspehu, Verona je nato pripadla Benetkam (1405). Do leta 1405 so Veroni vladali milanski Viscontiji.
Od leta 1508-1517 je bilo v mestu, ki mu je vladal cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] veliko izbruhov kuge, najhujše je bilo med letoma 1629-1633. V Veroni naj bi med letoma 1630-1631 umrlo 33.000 ljudi (od skupno 54.000). <ref>"''[http://books.google.com/books?id=GyE8Qt-kS1kC&pg=PA103&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Epidemics and pandemics: their impacts on human history]''". J. N. Hays (2005). p.103. ISBN 1-85109-658-2</ref>
Leta 1776 se je v Veroni razvila umetnost zvonjenja z zvonovi imenovana ''Sistema Veronese''.
Leta 1797 je Verono okupiral [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], a ga je na velikonočni ponedeljek ljudstvo pregnalo. Napoleon je po tem prekinil vladavino Beneške republike. Verona je postala del avstrijskega ozemlja, ko je Napoleon podpisal pogodbo v Campo Formio v oktobru leta 1797. Avstrijci so prevzeli nadzor nad mestom na 18. januarja 1798. Leta 1805 je s pogodbo iz Pressburga dobil del od Avstrije, ki pa se je ponovno vrnil Avstrijcem po porazu Napoleona leta 1814, ko je postala del Avstroogrske tudi Kraljevina Lombardija - Benečija. Leta 1866 po šestih tednih vojne (bitka pri Königrätzu), je Verona, skupaj s preostalim delom Benečije, postala del Italije.
Vzpon [[Fašizem|fašizma]] je dodal še eno temno poglavje v zgodovino Verone. Serija antisemitskih zakonov iz leta 1938 in po invaziji nacistične Nemčije leta 1943, so se vršile deportacije v nacistična [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. Avstrijska trdnjava (danes cerkev Santuario della Madonna di Lourdes), se je uporabljala za zapor in mučenje zavezniških vojakov, Judov in antifašistov, posebej po 1943, ko je Verona postala del italijanske republike. Nasilje se je končalo šele z osvoboditvijo s strani zavezniških vojakov in partizanov leta 1945.
Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je Italija postala članica [[NATO]] pakta, je Verona ponovno pridobila svoj strateški pomen zaradi bližine železne zavese. Mesto je postalo sedež SETAF (Južno evropske zavezniške kopenske sile), zato je bila tukaj med celotnim obdobjem [[hladna vojna|hladne vojne]] močna vojaška prisotnost, še posebej ameriške vojske, ki se zmanjšuje šele v zadnjih letih.
Zdaj je Verona pomembno in dinamično mesto, zelo dejavna na področju gospodarstva. Zaradi svoje zgodovine je zelo pomembna turistična atrakcija, kjer Rimska preteklost živi z ramo ob rami z Verono iz srednjega veka.
== Podnebje ==
Verona ima vlažno subtropsko podnebje, značilno za severno italijansko notranjo ravnico, z vročimi poletji in mrzlimi, vlažnimi zimami. Delno vpliva na mesto skoraj sredozemsko podnebje Gardskega jezera. Relativna vlažnost je visoka skozi vse leto, še posebej v zimskem času, ko pogosto nastaja megla.
== Demografija ==
V letu 2009 je v Veroni prebivalo 265.368 ljudi, od tega 47,6 % moških in 52,4 % žensk. Mladoletnih oseb (otroci, stari 0-17) je bilo skupaj 16,05 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 22,36 %. To se lahko primerja z italijanskim povprečjem 18,06 % (mladoletniki) in 19,94 % (upokojenci). Povprečna starost prebivalcev Verone je 43 let, v primerjavi z italijanskim povprečjem 42 let. Med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev povečalo za 3,05 %, medtem ko se je v Italiji povečalo za 3,85 %. <ref>{{cite web|url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=2009-05-06}}</ref> Sedanja stopnja rodnosti v Veroni je 9,24 rojstev na 1000 prebivalcev, v primerjavi z italijanskim povprečjem 9,45 rojstev.
Leta 2009 je 87 % prebivalstva Italijanov. Največja skupina priseljencev prihaja iz drugih evropskih držav (največji iz Romunije) 3,60 %, Južne Azije 2,03 % in Podsaharske Afrike 1,50 %. Mesto je pretežno katoliško, vendar je zaradi priseljevanja zdaj nekaj pravoslavnih kristjanov, muslimanov in hindujcev.
== Glavne znamenitosti ==
Zaradi vrednosti in pomena številnih zgodovinskih zgradb, je bila Verona uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Verona je ohranila številne antične rimske spomenike. Mnogo njenih zgodnjih srednjeveških zgradb je bilo uničenih ali močno poškodovanih v potresu 3. januarja 1117, kar je imelo za posledico obsežno obnovo romanske arhitekturne dediščine. Iz Karolinškega obdobja Versus de Verona vsebuje pomembne opise Verone v začetku srednjega veka.
=== Rimska arhitektura ===
Naselje Rimske vojske, ki je zdaj središče mesta, se je gradilo iz pravokotnih ulic v smereh ''cardi'' (sever-jug) in ''decumani'' (vzhod-zahod). Ta struktura je danes jasno vidna iz zraka. Staro rimsko mesto je s svojimi kamnitimi cestami večinoma skrito pred pogledi saj leži skoraj nedotaknjeno približno 6 m pod površjem. Večina palač in hiš je zgrajena na rimskih ostankih in so le redko dostopni javnosti. Danes je na tem mestu Piazza delle Erbe.
Verona je znana po rimskem amfiteatru. '''Arena''' se nahaja na največjem trgu na '''Piazza Bra'''. Zgrajen okoli leta 30 n. št., je tretji največji v Italiji po rimskem [[Kolosej]]u in Areni v Capui (Neapelj). Meri 139 m v dolžino in 110 m v širino in je lahko sprejel 25.000 gledalcev na 44 vrstah marmornih sedežev. [[Gladiator]]ske igre Ludi so pritegnile gledalce tudi izven mesta. V 5. st. je cesar Honorij prepovedal tovrstne igre. Pomembno obnovo je doživela že v 16. stoletju. Sedanja dvonadstropna fasada je pravzaprav notranja podpora vrstam s sedeži. Je le del prvotnega zunanjega obodnega zidu v belem in rožnatem apnencu iz [[Valpolicello|Valpolicella]]. Notranjost je zelo impresivna in praktično nedotaknjena in je v uporabi še danes za javne prireditve, sejme, gledališke predstave in operne predstave poleti. Leta 1913 so v njej izvedli [[Verdi]]jevo Aido.
V mestu je tudi '''Rimsko gledališče'''. To gledališče, ki je bilo zgrajeno v 1. stoletju pr.n.št., dolga stoletja ni bilo aktivno in je bilo predelano za zagotavljanje stanovanj. V 18. stoletju je Andrea Monga, bogat Verončan, kupil vse hiše, ki so bile zgrajene v gledališču in jih porušil ter ohranil spomenik. Nedaleč od njega je '''Ponte di Pietra''', kamniti rimski [[most]] ohranjen do danes.
'''Arco dei Gavi''' (slavolok Gavi) je bil zgrajen v 1. stoletju našega štetja. Znano je tudi ime graditelja (arhitekt Lucius Vitruvij Cordone) vgravirano na njem, kar je redek primer v arhitekturi tega časa. Prvotno je skozi vodila glavna rimska cesta v mesto, zdaj je to ''Corso Cavour''. Bil je porušen s strani francoskih vojakov leta 1805 in obnovljen leta 1932.
V bližini je '''Porta dei Borsari''', slavolok na koncu ''Corso Porta Borsari''. To je pročelje vrat iz 3. stoletja, del prvotnega rimskega mestnega obzidja. Napis je datiran 245 n. št. in kaže tudi ime mesta, kot ''Colonia Verona Augusta''. Cesta ''Corso Porta Borsari'' gre skozi slavolok in je original ''Via Sacra'' rimskega mesta. Danes je obzidana z več renesančnimi palačami in starodavno cerkvijo ''Sv. Apostolov'', le nekaj metrov od ''Piazza delle Erbe''.
'''Porta Leoni''' iz 1. stoletja pr. n. št. predstavlja del vrat rimskega mesta. Znaten delež še stoji kot del stene stavbe iz srednjega veka. Ulica sama je odprto arheološko najdišče z ostanki prvotne rimske ulice, ki je vidna nekaj metrov pod nivojem današnje ceste. Vrata imajo majhen dvor varovan s stolpi.
=== Srednjeveška in kasnejša arhitektura ===
'''Piazza delle Erbe''' v bližini rimskega foruma sta prezidala Cangrande I. in Cansignorio della Scala, veronski vojvoda, pri čemer sta uporabila material iz rimskih term in vil (marmorne bloke in kipe). Danes je to osrednji družabni trg poln najrazličnejših lokalov, tudi mestna tržnica. Trg je obdan z reprezentančnimi palačami, na njem stoji tudi nekaj spomenikov (''Markov steber'' z beneškim levom - 1528) in vodnjak imenovan ''Madona Verona'' in je antičnega izvora. Na severu je baročna palača ''Maffei'' (1668) okrašena z [[Balustrada|balustrad]]o s kipi.
'''Arco della Costa''' loči '''Piazza dei Signori''' od trga Erbe. Na sredini Piazza dei Signosi je Dantejev spomenik iz leta 1865. Trg zapira sodna palača (''Palaco dela Ragione'') iz 14. stoletja z zunanjim stopniščem iz obdobja [[Renesansa|renesans]]e (1446-50) in 84 m visok stolp ''Torre dei Lamberti''. Druga stavba je renesančna ''Loggia del Consiglio'', ki je zgoraj okrašena s freskami in kipi pomembnih Rimljanov ([[Katul]], [[Plinij]] in arhitekt [[Vitruvius Vivasvat|Vitruvius]]). Pomembna zgradba je še ''Palazzo del Capitano'' in zraven romanska cerkev ''Santa Marina Antica'', ki je v 13. st. postala cerkev Scaligerijev, v njej je tudi šest grobnic, lep primer [[Gotika|gotskega]] kiparstva.
Majhna romanska '''bazilika San Lorenzo''' je ena izmed najlepših in najpomembnejših v mestu. Izvira iz okoli leta 1177 in je zgrajena na mestu starokrščanske cerkve, katere nekateri fragmenti so e vidni. Cerkev je zgrajena iz izmeničnih skladov opeke in kamna in ima dva valjasta stolpa in spiralno stopnišče do ženske galerije. Notranja atmosfera je precej stroga, vendar še vedno tiha in mirna. Progasti pasovi iz kamna in opeke in ljubki oboki dopolnjujejo ambient.
'''Castelvecchio''' je [[trdnjava]] s palačo, ki jo je dogradil Casagrande II. (1355-75) in stoji na desnem bregu Adiže. Na rečni strani palače je originalni spomenik Casagrandeja I. na konju iz 14. stoletja. V gradu je v izgnanstvu kot gost med letoma 1301-1304 živel Dante in napisal tretji del Božanske komedije - Raj.
Z razponom 48,70 m je bil segmentni ločni most '''Ponte Scaligero''', ob njegovem nastanku v letu 1356 - 1376, največji ločni most na svetu. Povezuje palačo in levi breg Adiže. Zanimivo je, da je vsak obok manjši oziroma nižji. V bližini je bil med letoma 1840 - 1861) avstrijski Arzenal. Med drugo svetovno vojno, to je leta 1945 so ga Nemci razstrelili. Obnova je bila precej težavna, saj so morali začasno premakniti tok reke.
=== Bazilika Sab Zeno ===
'''Bazilika San Zeno''' velja za enega največjih dosežkov [[Romanika|romanske]] [[Arhitektura|arhitektur]]e v severni Italiji. Prvotno je na tem mestu stala [[kapela]] in [[samostan]] v območju zgodnjekrščanskega pokopališča v bližini ''Via Galica''. Stala je nad grobom Sv. Zena, rojenega v Afriki, ki je bil med letoma 362 in 380 veronski škof. Ostanki menda stojijo v območju današnjega križnega hodnika. Zaradi velikega obiska romarjev je kapela kmalu postala premajhna. [[Pipin Mali]] (sin Karla Velikega) je dal med letoma 805 in 806 zgraditi večjo cerkev in zraven še samostan. V novo cerkev 21. maja 807 so prenesli tudi truplo svetnika. V letu 963, v času Madžarske invazije, je bila uničena. Znova so jo kot baziliko zgradili v času cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]] in škofa Rateria leta 983. Prva obnova in razširitev je sledila v 11. st. Leta 1117 jo je poškodoval [[potres]], zatem so jo do leta 1138 spet obnovili. Še večkrat so jo obnavljali: med letoma 1217 - 1225 križni hodnik in portal samostana, glavne stopnice iz 16. st., ki povezujejo spodnjo in zgornjo cerkev so obnovili leta 1870. Leta 1770 je bil ukinjen samostan, leta 1806 je cerkev postala farna cerkev.
Današnja zgradba je tretja te vrste, zgrajena med letoma 1123-1135 in je tipična romanska. Fasada dominira velikemu trgu in ima lep 72 m visok [[zvonik]] (zgrajen med 1045 in 1173), ki ga omenja Dante v Canto 18 v Vicah v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], na levi strani pa obrambni stolp. Cerkev ima v tlorisu obliko latinskega križa in je triladijska. Fasada je tipična za romanske zgradbe - vodoravne plasti svetlega tufa in temne opeke. Rožnat veronski kamen daje topel zlat sijaj in zadržana linija stebrov, stolpcev, vencev in galerija dvojnih oken na fasadi izraža harmonično eleganco. Velika okenska rozeta je izvedena kot ''Kolo sreče'' (Brolototo, 1217-1225). Portalni baldahin podpirata dva stebra s stiliziranima levoma (mojster Nicolo, 1138). V prekladi nad portalom so izklesani meseci v letu, v luneti je portret Sv. Zena in meščanov, v [[friz]]u pa scene iz svetnikovega življenja. Vsaka stran na vratih je okrašena z 18 [[bas-relief]]nimi ploščami svetopisemskih prizorov (leva stran iz Nove zaveze - konec 11.st.-začetek 12. st., desna iz Stare zaveze - druga polovica 12. st.), notranji deli bronastih vrat imajo 48 primitivnih, a odločnih biblijskih upodobitev iz življenja Sv. Zena. Pomen nekaterih prizorov je neznan, vendar gre za izredno živahno, barbarsko energijo likov, ki je odlična mešanica tradicionalnih in otonskih vplivov. Levo krilo je iz leta 1030, desno je 100 let mlajše. Na obeh straneh vrat so marmorne plošče iz leta 1140 na katerih je upodobljeno Kristusovo življenje na levi, na desni pa zgodovina stvarjenja.
Notranjost cerkve je razdeljena na spodnjo cerkev, ki obsega približno 2/3 strukture in zgornjo cerkev, ki zaseda preostanek. Stene so prekrite s freskami iz 12. in 15. stoletja. Strop glavne ladje je lesen, grajen kot ladijski gredelj in je veličasten primer stropa takega tipa. [[Prezbiterij]] je dvignjen nad nivo glavne ladje, dostopen po stopnicah in leži nad grobnico. Ograja med korom in osrednjim delom ladje imenovan ''Lettner'', je okrašena s kipi [[Kristus]]a in [[Apostol|apostolov]] (začetek 13. st.), oltar je delo Francesca Torbida, na oltarju je [[triptih]] [[Andrea Mategna]] iz 15. stoletja, ki prikazuje ''Marijo z detetom, Sv. Ano, Sv. Zenom, Sv. Sebastjanom in Sv. Krištofom''. Le zgornji sliki so original, ostalo so leta 1797 odnesli Francozi in nikoli vrnil. Razpelo je delo Lorenza Veneziana, porfirni kelih je vzet iz rimskega kopališča in osmerokotna krstilnica iz 13. stoletja so poleg oltarja, najpomembnejša dela v cerkvi. Na Visokem oltarju so [[sarkofag]]i veronskih škofov Sv. Lupicinus, Lucillus in Crescentianus. Na levi strani [[Apsida|apsid]]e, nad vhodom v [[Zakristija|zakristij]]o, je prizor ''Križanja'' šole Altichiero, v mali levi apsidi je rdeč marmorni kip Sv. Zena iz 12. stoletja.
Obokana [[kripta]] podprta z 49 stebri v osmih vrstah, ki so posledica rekonstrukcij cerkve, vsebuje grobnico Sv. Zena, prvega škofa v Veroni ter grobnice več drugih svetnikov. Na vhodnih lokih so izklesane dekoracije s fantazijskimi in pošastnimi živalmi lokalnega kiparja Adamina da San Giorgia. Kripta je bila obnovljena v 13. in 16. stoletju.
Bazilike se drži samostan, ki je bil postavljen v 9. stoletju nad starejšim. Od prvotne zgradbe, uničene v napoleonskih vojnah, je ostal le opečni stolp in del samostana. Prvotno je bil še en stolp in opatova palača, ki je bila dolgo časa uradno mestno prebivališče cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1980 so pri obnovi odkrili freske iz 12. do 15. stoletja. Lepo je ohranjen križni hodnik. V cerkvi se nahaja tudi grobnica italijanskega kralja Pipina Malega (777-810).
=== Duomo ===
'''Duomo''' (Stolnica) leži prav na okljuku reke Adiže, posvečena ''Sveti Mariji Vnebovzeti''. Gradnja se je začela leta 1139. V času Rimskega imperija je na tem mestu stala vila s termalnim kopališčem, morda tudi manjši tempelj. Prva krščanska cerkev je stala tam, kjer je danes cerkev Sv. Elene. Sveti Zeno, veronski nadškof, je med letoma 362 - 380 zgradil večjo baziliko, ki je bila porušena v 7. stoletju verjetno zaradi požara ali potresa. Ahidiakon Pacifico jo je rekonstruiral in povečal med 8 in 9. stoletjem in jo imenoval ''katedrala Sv. Marije Matricolare'' in je stala nekoliko južneje od današnje. Ta je bila poškodovana ob potresu leta 1117. Obnova je trajala 20 let in dobila je romanski portal, ki ga je oblikoval arhitekt Nicolo. Poleg vitezov Oliverja in Rolanda stojijo bradati [[svetnik]]i in [[evangelist]]i. Na južnem romanskem portalu je Jonas in groteskne [[Kariatida|kariatid]]e. Notranjost je bila v celoti obnovljena v drugi polovici 15. in prvi polovici 16. stoletja. Leta 1880 je bil zgrajen nov marmorni tlak. Zvonik je bil obnavljan že leta 1913 a nikoli dokončan. Notranjost je posvetil papež [[Janez Pavel II.]] leta 1988. Freske in leseni deli so bili restavrirani in dela končana leta 2002. V cerkvi je največja znamenitost [[Tizian]]ova slika ''Marijino vnebovzetje'' (1535-50).
=== Santa Anastasia ===
'''Santa Anastasia''' je ogromna in visoka cerkev zgrajena v gotskem stilu ob reki Adiži v letih 1290-1481. Zgradili so jo [[dominikanci]] po zasnovi dominikanskih bratov FRA Benvenuto da Imoli in FRA Nicola da Imoli. V lasti dominikancev je bila do leta 1808. Ima 72 m visok zvonik, ki je imel štiri zvonove iz leta 1460, peti je bil dodan leta 1650. V letu 1839 so ulili 9 zvonov veronske umetniške šole. Ladja ima obliko latinskega križa.
Fasada je razdeljena na tri dele, ki ustrezajo notranjim ladjam in velja za nedokončano. Portal iz 15. stoletja ima dvoje vrat in je gotsko oblikovan (1330), z loki z okrasnimi stebri v rdeči, črni in beli barvi marmorja. Loki tvorijo tri lunete: v večji je predstavitev ''Svete Trojice z dvema angeloma'', ki obdajata ''Svetega Jožefa in Marijo''. Oče sedi na gotskem na prestolu s Križanim na kolenih in Kristusom na njegovi strani kot golob. V dveh manjših lunetah je upodobljen škof, ki vodi veronske ljudi in Sveti Peter veronski, ki vodi menihe z belo-črno zastavo dominikancev. Pet delov gotskega oboka je okrašeno s šestimi kronološkimi prizori Jezusovega življenja: Oznanjenje, Rojstvo, Poklon treh kraljev, Pot proti Kalvariji, Križanje in Vstajenje. Osrednji steber med vrati ima kip Sv. Dominika, desno in levo pa sta Sv. Peter veronski in Sv. Tomaž.
Med loki nad stebri so trije kipi: osrednji in večji je ''Marija z detetom'' (beneška šola), druga dva predstavljata Sv. Anastasio in Katarino.
Stranski deli pročelja, ki ustrezajo ladjam, imajo velika okna, ki ju obdajata dva kvadratna zvonika.
Notranjost je triladijska. Stranske ladje so ločene s šestimi pari stebrov povezanih z lokovi v beli ali rdeči barvi veronskega marmorja, z gotskimi kapitoli. Na štirih stebrih so grbi družine Castelbarco iz Trenta, ki je zaslužna za izgradnjo cerkve. Na levi strani apside, ki je bila dokončana leta 1432 (Vincenzo di Stefano da Veroni) je Cortesío, ki jaha na konju v oklepu in s poveljniško palico. Konj se nahaja v vrezanem sarkofagu, ki je bil vedno prazen. Freska predstavlja oznanjenje, Sv. Petra veronskega in Dominika. Znamenit je tudi krstilni kamen, ki ga nosita grbasti figuri dveh beračev iz rdečega kamna rosso verona in naj bi bili iz različnih obdobij. Leva iz leta 1495, pripisujejo jo Gabrielu de Cagliariju, desna je mlajša.
Pellegrinijeva kapela je znana po freskah svetega Jurija in princese Trebizond (1433-38) slikarja Antonia Pisanella, kot tudi grobu Wilhelma von Bibra.
== Omemba ==
Tri izmed Shakespearovih dram so umeščene v Verono: Romeo in Julija, Dva viteza iz Verone in Ukročena trmoglavka.
== Pomembnejši ljudi ==
Aleardo Aleardi,pesnik
Paolo Bellasio, renesančni skladatelj, član rimske šole
Stefano Bernardi, baročni skladatelj
Massimo Bubola, pevec , pisec besedil rojen v Terrazzo
Paolo Caliari, znan kot "Veronese" slikar
Mario Capecchi, Nobelov nagrajenec za medicino, 2007
Giovanni Francesco Caroto, slikar
Catullus, Latinski pesnik
Walter Chiari, igralec
Gigliola Cinquetti, pevka, ki je prinesla Italiji svojo prvo zmago na Eurovision Song Contest leta 1964
Damiano Cunego, nekdanji prvi kolesar na svetu in nekdanji zmagovalec Giro d' Italia
Donatoni, skladatelj
Girolamo Fracastoro, znan tudi kot Fracastorius, priznani znanstvenik, zdravnik in pesnik
Giovanni Giocondo, arhitekt in učenjak
Girolamo dai Libri, slikar in osvetljevalec rokopisov
Romano Guardini, teolog
Marc 'Antonio Ingegneri, skladatelj, učitelj Claudia Monteverdija
Cesare Lombroso, kriminolog
Scipione Maffei, pisatelj in zgodovinar
Matteo Manassero, britanski amaterski golf prvak 2009
Arnoldo Mondadori, založnik
Capulet Montague, izmišljeni liki iz znane Shakespearjeve igre Romeo in Julija
Marc Antonio Negri, baročni skladatelj, sodelavec Monteverdija
Carlo Pedrotti, skladatelj iz 19. stoletja, dirigent, pedagog in operni glas administrator
St Peter mučenikov, Dominikanski pridigar in svetnik .
Ippolito Pindemonte, pesnik,
Ratherius, Srednjeveška škof in pisatelj
Vincenzo Ruffo, renesančni skladatelj
Emilio Salgari, romanopisec
Antonio Salieri, skladatelj
Michele Sammicheli, arhitekt
Sara Simeoni, nekdanji skakalec v višino, svetovni prvak in dobitnik zlate olimpijske medalje
Bartolomeo Tromboncino, renesančni skladatelj
Verona je rojstni kraj pesnika Gaius Valerius Catullus (ca. 84–54 n. št.) in mesto, kjer je [[Julij Cezar]] počitnikoval. V zgodovini mesta je veliko pomembnih imen in dogodkov: Teoderik Veliki, kralj Ostrogotov, Alboin in Rosamunda, Lombardki vojvoda, Karel Veliki in Pippin Mali, kralj Italije, Berenger I., Dante. Tukaj so potekale konklave in pomembni kongresi. Verona se je znašla v potovalnih dnevnikih Goetheja, Stendhala in Paul Valeryja.
== Šport ==
Mesto ima dve profesionalni nogometni ekipi. Zgodovinsko gledano je velika mestna ekipa Hellas Verona, ki je zdaj v prvi italijanski nogometni ligi Serie A, druga ekipa je Chievo Verona. Hellas Verona je osvojila italijansko prvenstvo leta 1984-1985 in igral na evropskem prvenstvu naslednje leto. Dva kluba si delita 38.402 sedežev na Stadio Marc'Antonio Bentegodi, ki je bil uporabljen tudi kot prizorišče svetovnega prvenstva leta 1990.
Verona je dom odbojkarskega moštva Marmi Lanza Verona (zdaj v Serie A1), rugby reprezentance Franklin in Marshall Cus Verona Rugby (zdaj v Serie A1) in košarkarske ekipe Scaligera Basket (zdaj v Legadue).
Mesto je dvakrat gostilo UCI cestno svetovno prvenstvo leta 1999 (pri Trevisu, kot soorganizator ) in v letu 2004. Verona je gostila baseballski svetovni pokal v letu 2009 in svetovno prvenstvo v odbojki september-oktober 2010.
== Infrastruktura in promet ==
=== Avtobusi ===
Avtobuse upravlja deželna družba javnega prevoza, Azienda Trasporti Verona (ATV).
=== Železnice ===
Verona leži ob glavni progi sever-jug od prelaza Brenner v Rim in progi z vzhoda proti zahodu med Milanom in Benetkami, kar pomeni železniški dostop do večine krajev Evrope. Mesto torej služi od mednarodnih, regionalnih in lokalnih storitev.
Glavna železniška postaja je ''Verona Porta Nuova'' in leži južno od mestnega središča. Velja za deveto najbolj obremenjeno železniško postajo v Italiji in odpravi približno 68.000 potnikov na dan ali 25 milijonov potnikov na leto.<ref name=vag>{{cite web | title= Trains to and from Verona Airport (VRN) | work= Italian Airport Guide | url=http://www.italianairportguide.com/vrn/verona-airport-trains.htm | accessdate= 9 May 2011 }}</ref>
Obstajajo še manjša postaja na vzhodu mesta na Porta Vescovo, ki je bila včasih glavna postaja v Veroni, zdaj pa sprejme le vlake med Benetkami in Porta Nuova.
=== Letališče ===
Letališče ''Verona'' se nahaja 5,0 km jugozahodno od Verone. Oskrbi okoli 3 in pol milijona potnikov na leto. Povezano je s železniško postajo Porta Nuova.
Nekateri direktni leti med Verono in in drugimi letališči so: med rimskim letališčem Fiumicino, Münchnom, Neapljem, Frankfurtom, Catanio, pariškim letališčem Charles de Gaulle, Londonskim Gatwickom, Palermom, Manchestrom, Dunajskim Schwechatom in Cagliarijem.
== Pobratena in sestrska mesta ==
Verona ima več francoskih mestih, sestrska in partnerska mesta po vsem svetu. Nekatera so:
{|class="wikitable"
|- valign="top"
|
*{{flagicon|CRO}} [[Pula]], Croatia, has a similar [[Amphitheatre|Roman amphitheatre]]<ref name="Pula twinnings">{{cite web|url=http://www.pula.hr/index.php?id=123 |title=Međunarodna suradnja Grada Pule|accessdate = 2013-07-28|work=Grad Pula|language = Croatian, Italian|archiveurl=http://web.archive.org/web/20120505091330/http://www.pula.hr/index.php?id=123|archivedate=2012-05-05}}</ref>
*{{flagicon|FRA}} [[Nîmes]], France, has a similar [[Amphitheatre|Roman amphitheatre]]
*{{flagicon|GER}} [[Munich]], Germany
*{{flagicon|AUT}} [[Salzburg]], Austria
*{{flagicon|PLE}} [[Bethlehem]], Palestinian Authority<ref name="BethlehemTwinning">{{cite web |url=http://www.bethlehem-city.org/Twining.php |title=Bethlehem Municipality|publisher=Bethlehem-city.org |accessdate=2009-10-10 }}</ref>
*{{flagicon|ISR}} [[Ra'anana]], Israel, since 1998<ref name="Ra'anana">{{cite web|url=http://www.raanana.muni.il/English/Topics/My+City/Sister+Cities/|title=Ra'anana: Twin towns & Sister cities – Friends around the World|work=raanana.muni.il|accessdate=24 March 2010}}</ref>
*{{flagicon|IRN}} [[Mashhad]], Iran
*{{flagicon|PRC}} [[Ningbo]], China <ref name="Ningbo">{{cite web|url=http://www.china.org.cn/culture/2008-09/25/content_16533549.htm|title=Sino-Italian love culture fest held in Verona|work=Xinhua New Agency|date=September 25, 2008|accessdate=3 June 2011}}</ref>
*{{flagicon|BEL}} [[Saint-Josse-ten-Noode]], Belgium
*{{flagicon|SVK}} [[Košice]], Slovakia, since 1992<ref name="Košice twinnings">{{cite web|url=http://www.kosice.sk/clanok.php?file=gov_s_c-00_uk.html|title=Twin cities of the City of Kosice|accessdate=2013-07-27|work=Magistrát mesta Košice, Tr.}}</ref>
||
*{{flagicon|JPN}} [[Nagahama, Shiga|Nagahama]], Japan
*{{flagicon|USA}} [[Fresno, California|Fresno]], USA
*{{flagicon|USA}} [[Albany, New York|Albany]], USA
*{{flagicon|GEO}} [[Batumi]], [[Georgia (country)|Georgia]]<ref name="Batumi twinnings">{{cite web|url=http://www.batumi.ge/en/?page=show&sec=5|title=Batumi - Twin Towns & Sister Cities|accessdate=2013-08-10|work=Batumi City Hall|archiveurl=http://web.archive.org/web/20120504220350/http://www.batumi.ge/en/?page=show&sec=5|archivedate=2012-05-04}}</ref>
*{{flagicon|GRE}} [[Corfu (city)|Corfu]], Greece<ref name="Corfu">{{cite web|url= http://www.allcorfu.com/in-trivia.html|title=AllCorfu.Com: Corfu's Twin Cities|work=allcorfu.com|accessdate=25 February 2010}}</ref>
*{{flagicon|GER}} [[Detmold]], Germany
*{{flagicon|ALB}} [[Korça]], Albania<ref name="Korçë Municipality">{{cite web|url=http://www.bashkiakorce.gov.al/frontend/articles.php?cid=64|title=Twin cities|last=Korçë Municipality|publisher=Korçë Municipality|language=Albanian|accessdate=30 July 2010}}</ref>
*{{flagicon|PER}} [[Ayacucho]], Peru
*{{flagicon|ITA}} [[Lecce]], Italy
|}
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Associazzione Chiese vive, Verona, gradivo za posamezne cerkve
* Verona, cenni storici e breve itinerario
== Glej tudi ==
| |||