[[medicina|Medicinske]] raziskave kažejo, da poškodujevečje količine živega srebra poškodujejo centralni [[živčni sistem]] (kar se kaže z zmanjšanjem umskih sposobnosti ter vedenjskimi in osebnostnimi motnjami) in [[ledvice]]. Seveda pa to velja za večje količine. V skladu z evropsko zakonodajo varčne sijalke lahko vsebujejo 3 mg [[živega srebra]], torej 3- do 5 krat manj ko fluorescenčne cevi (pogosto napačno imenovane [[neonke]].) Ki že dolga leta razsvetljujejo [[javne ustanove]], ([[bolnišnica|bolnišnice]], [[zdravstvena ustanova|zdravstvene ustanove]] itd.) Količina je reseda majhna, vendar bi pri daljši izpostaviizpostavljenosti (npr. vdihavanje hlapov v zaprtem prostoru) prekoračila priporočeno dopustno mejo. Raziskave kažejo, da bi se živčne motnje začejozačnejo pojavljati pri [[koncentracija|koncentraciji]] med 15 in 30 mikro grami na kubični meter [[zrak]]a.
Vsekakor pa pri fluorescentnih sijalkah nevarnost zastrupitve z živim srebrom ni velik problem, saj je možnost da se žarnica razbije zelo majhna.
Na ravni [[gospodinjstvo|gospodinjstva]] torej [[živo srebrnosrebro]] ne predstavlja velikega problema. Kakšen pa je njegov vpliv na [[okolje]], ko pokvarjeno sijalko zavržemo?
Francoska [[Agencija za okolje]] in obvladovanje [[energija|energije]] je izračunala, da je na njihovem trgu že približno 30 milijonov varčnih sijalk. Pri 3 mg na sijalko to nanese 90 kg [[živo srebro|živega srebra]], kar je le 1,1% od 7,9 tone porabljenih v [[francija|Franciji]] leta 2006. Količina [[odpadki|odpadkov]] je torej razmermoma majhna, vendar so se je lotili z vso resnostjo.
