Slovo od mladosti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
Prešernova pesem »'''Slovo od mladosti'''« je nastala leta 1829, izšla v ''[[Kranjski Čbeli]]'' leta 1830 in spada v prvo fazo njegovega ustvarjanja, v romantično obdobje, med pesmi z izpovedjo življenjskega nazora. Slovo od mladosti je elegija v prvoosebni pripovedi. Ne gre več za upesnitev posameznega dogodka ali zgodbe, kakor smo vajeni iz prejšnjih Prešernovih del, ampak pesem pripoveduje o temeljnih življenjskih spoznanjih in o pesnikovi osebni usodi v zresnjenem tonu. Sestavljena je iz petih oktav, vsaka vsebuje osem [[jambskih enajstercev]] z rimo ABABABCC.
Imamo tri opaznejše povedne enote (1:2:2). Ideja o koncu mladosti je predstavljena v prvi kitici. Mladost je predstavljena z dveh vidikov; kot muka, na drugi strani pa kot dragocena vrednota, na katero gleda z nostalgijo. Uvodoma imamo torej antitezo, glavna nosilka antiteze pa je metafora temna zarja. Uvodna kitica pa je povzeta celota. Preostale štiri kitice utemeljujejo in razširjajo prvo, druga in tretja utemeljujeta negativno tezo o mladosti, četrta in peta pa svetlo protitezo o njej. V peti kitici se [[Prešeren]] pomakne nazaj k uvodni protitezi.
==Pobude, okoliščine in razlogi za nastanek==
Vrstica 11:
Literarna pobuda je vpliv nove evropske poezije, ki je temo hrepenenja po minuli mladosti pogosto obravnavala. Vendar je bila mladost v evropski romantiki večinoma prikazana bolj idealistično, svetlo kot pa v Slovesu od mladosti. Prešerna lahko tu povežemo s Schillerjevo miselno pesmijo Die Ideale (Ideali), v kateri je prisoten motiv elegičnega slovesa od mladosti kot zlatega časa življenja. Povezavo obeh pesmi vidimo v tragičnem konfliktu z resničnostjo. Prešeren je manj abstrakten, ker je s temo bliže konkrektnejšemu življenju in eksistencialnim stiskam kot Schiller, kljub temu, da je nekaj idej in motivov dobil pri njem. V obeh primerih zrelost človeku ne dopušča, da bi še naprej verjel v mladostne ideale.
Podoben motiv ima Byron v pesmi ''[[I would I were a Careless's Child]]''. Byron govori o malomeščanskosti, navidezni lepoti in izpraznjenosti angleške družbe ter se tako kot Prešeren nostalgično ozira nazaj v čas mladosti. Vendar pa pri Prešernu ne moremo govoriti o gosposkem [[»spleenu«]], tu mu je bližji [[Schiller/Schillerjev]] tragični konflikt z resničnostjo.
==Vsebina, zgodba in interpretacija==
| |||