Redakcija: 08:13, 23. september 2013 uredi Jeanom (pogovor \| prispevki) 95 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 08:15, 23. september 2013 uredi razveljavi Jeanom (pogovor \| prispevki) 95 urejanj →‎Zgodovinski razvoj Novejše urejanje →
Vrstica 5: ==Zgodovinski razvoj== '''Vidmarjevo knjižnico''' je leta [[1875]] ustanovil ljubljanski škof dr. [[Jernej Vidmar]], ko je po svoji odpovedi škofovanju in preselitvi v [[Kranj]] zapustil zasebno knjižnico škofijski menzi. Nahaja se v ~~škofijskem~~[[Nadškofijski dvorec, Ljubljana\|nadškofijskem dvorcu]], njen fond šteje 4057 del. Večinoma gre za starejše publikacije v [[Nemški jezik\|nemškem]] in [[Latinski jezik\|latinskem]] jeziku, v [[Slovenščina\|slovenščini]] je samo nekaj del (npr. [[Jurij Dalmatin\|Dalmatinova]] ''Biblia'', ''[[Krajnska čbelica\|Krajnşka zhbeliza]]'', [[Jernej Kopitar\|Kopitarjeva]] ''[[Glagolita Clozianus]]''). Knjižnica ima Czernyjev abecedni katalog in ni odprta za javnost. Leta [[1951]] je bila razglašena za kulturni spomenik. '''Škofijska pastoralna knjižnica''' se danes nahaja v stavbi [[Alojzijevišče, Ljubljana\|Alojzijevišča]] ([[Poljanska cesta, Ljubljana\|Poljanska cesta]]). Nastala je kot priročna knjižnica povojnega verskega lista [[Oznanilo (1945-1952)]] v škofijskem dvorcu. Knjižni fond se je vzpostavil z nakupi, darovi in zapuščinami umrlih klerikov (npr. škofov [[Gregorij Rožman\|G. Rožmana]], [[Andrej Kalan\|A. Kalana]], [[Anton Bonaventura Jeglič\|A. B. Jegliča]], [[Anton Vovk\|A. Vovka]]; duhovnikov [[Fran Saleški Finžgar\|F. S. Finžgarja]], [[Alojzij Stroj\|A. Stroja]], [[Jakob Šolar\|J. Šolarja]], [[Viktor Kragl\|V. Kragla]]), in ukinjenih ustanov (npr. [[Zavod sv. Stanislava]], [[Marijanišče, Ljubljana\|Marijanišče]]). Knjižnica hrani nad 50.000 enot gradiva. Prevladujejo teološki, pastoralni in katehetski priročniki, verske revije ter umetnostno-zgodovinska dela.

Škofijska knjižnica, Ljubljana: Razlika med redakcijama