Škofijska knjižnica, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
==Zgodovinski razvoj==
 
'''Vidmarjevo knjižnico''' je leta [[1875]] ustanovil ljubljanski škof dr. [[Jernej Vidmar]], ko je po svoji odpovedi škofovanju in preselitvi v [[Kranj]] zapustil zasebno knjižnico škofijski menzi. Nahaja se v škofijskem[[Nadškofijski dvorec, Ljubljana|nadškofijskem dvorcu]], njen fond šteje 4057 del. Večinoma gre za starejše publikacije v [[Nemški jezik|nemškem]] in [[Latinski jezik|latinskem]] jeziku, v [[Slovenščina|slovenščini]] je samo nekaj del (npr. [[Jurij Dalmatin|Dalmatinova]] ''Biblia'', ''[[Krajnska čbelica|Krajnşka zhbeliza]]'', [[Jernej Kopitar|Kopitarjeva]] ''[[Glagolita Clozianus]]''). Knjižnica ima Czernyjev abecedni katalog in ni odprta za javnost. Leta [[1951]] je bila razglašena za kulturni spomenik.
 
'''Škofijska pastoralna knjižnica''' se danes nahaja v stavbi [[Alojzijevišče, Ljubljana|Alojzijevišča]] ([[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]]). Nastala je kot priročna knjižnica povojnega verskega lista [[Oznanilo (1945-1952)]] v škofijskem dvorcu. Knjižni fond se je vzpostavil z nakupi, darovi in zapuščinami umrlih klerikov (npr. škofov [[Gregorij Rožman|G. Rožmana]], [[Andrej Kalan|A. Kalana]], [[Anton Bonaventura Jeglič|A. B. Jegliča]], [[Anton Vovk|A. Vovka]]; duhovnikov [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgarja]], [[Alojzij Stroj|A. Stroja]], [[Jakob Šolar|J. Šolarja]], [[Viktor Kragl|V. Kragla]]), in ukinjenih ustanov (npr. [[Zavod sv. Stanislava]], [[Marijanišče, Ljubljana|Marijanišče]]). Knjižnica hrani nad 50.000 enot gradiva. Prevladujejo teološki, pastoralni in katehetski priročniki, verske revije ter umetnostno-zgodovinska dela.
95

urejanj