Svobodno tržaško ozemlje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
spremenjeno trajanje države iz do 1954 v 1977 (pozabljeno na enem mestu), s citatom
Brez povzetka urejanja
Vrstica 10:
|year_start = 1947
|year_end = 1977
|date_start = [[15. september|15. septembra]] [[1947]]
|date_end = [[26. oktober|26. oktobra]] [[1954]]
|date_post = [[10. november|10. novembra]] [[1975]]
|event_start = [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]]
|event_end = [[Spomenica o soglasju (1954)|razdelitev]]
Vrstica 40:
}}
 
'''Svobodno tržaško ozemlje''' (kratica '''STO'''; {{jezik-it|Territorio Libero di Trieste}}, {{jezik-hr|Slobodni teritorij Trsta}}) je bila mestna [[nevtralna država]], ki je med letoma [[1947]] in [[1977]] obstajala ob severovzhodni [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name="nusa" /> Poleg [[Trst]]a, ki je bil sedež [[država|države]], je obsegala obalni pas med [[Kras|kraško planoto]] in morjem, prek katerega je mejila naz [[Italija|Italijo]], [[Slovensko primorje]] ter del [[Istra|Istre]] severno od reke [[Mirna|Mirne]]. Svobodno tržaško ozemlje je bilo ustanovljeno leta [[1947]] z [[mirovni sporazum z Italijo (1947)|mirovno pogodbo]], podpisano po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] med Italijo in zavezniškimi silami.
 
Leta [[1921]] je [[Kraljevina Italija|Italija]] formalnouradno priključila dele [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], zasedene po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], vključno s Trstom, Istro, [[Kvarner]]skimi otoki in zahodno [[Slovenija|Slovenijo]]. Ozemlje je bilo pretežno poseljeno s [[Slovenci]] ter v Istri v manjšem obsegu tudi s [[Hrvati]], [[Italijani]] pa so živeli pretežno v Trstu in istrskih obalnih mestih. Slovansko prebivalstvo je bilo v [[1920.]] in [[1930.]] letih izpostavljeno nasilni italijanizaciji [[fašizem|fašističnih]] oblasti, odziv na katero je bila tudi organizacija [[TIGR]].
 
V drugi svetovni vojni se je Italija bojevala na strani [[sile osi|sil osi]]. Po zlomu fašističnega režima leta [[1943]] je ozemlje zahtevala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], zasedle pa so ga [[Tretji rajh|nemške]] [[nemška vojska|okupacijske sile]], ki so ga držale do konca vojne. [[1. maj]]a [[1945]] je v Trst vkorakala [[4. armada]] [[Jugoslovanska armada|jugoslovanske vojske]] s slovenskim [[9. korpus NOVJ|9. korpusom]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]], [[2. maj]]a pa so z zahoda Trst dosegle tudi zavezniške sile.
 
[[10. februar]]ja [[1947]] je bil v [[Pariz]]u podpisan [[mirovni sporazum z Italijo (1947)|mirovni sporazum z Italijo]] (''Pariška mirovna pogodba''), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila [[slovenščina]] in italijanščina, v coni B tudi hrvaščina<ref name="nusa" />. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pa Jugoslovanskajugoslovanska armadavojska. STO tako ni nikoli zares delovalo kot enotna država, kljub temu pa je izdajalo svoj [[denar]] in [[poštna znamka|poštne znamke]].
 
[[Slika:V tej stavbi je bila do 25.10.1954 kontrolna tocka med cono A in cono B STO. STO = Svobodno Tržaško Ozemlje. (9669209445).jpg|sličica|left|Obeležje na nekdanji meji med conama A in B]]
S [[Londonski memorandum|Spomenico o soglasju]] iz leta [[1954]] (t. i. ''londonski sporazum'') je STO vtudi praksidejansko prenehalo obstajati. AdministracijaUprava cone A je bila dodeljena Italiji, cone B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija [[10. november|10. novembra]] [[1975]] v italijanskem mestu [[Osimo]] in ga ratificirali leta 1977.<ref name="nusa">Drašček, Nuša. [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Drascek-Nuska.PDF "Slovenska zahodna meja po drugi svetovni vojni"], diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2005</ref>
 
Po drugi svetovni vojni in v letih, ki so sledila razdelitvi STO, se je večje število (okoli 200.000) [[Italijani|Italijanov]] odločilo zapustiti [[Istra|Istro]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter se preseliti v Italijo. Razlogi so bili različni:, nekatere so vodili ekonomskigospodarski razlogi, drugi so podpirali fašistični režim, tretje so z ustrahovanjem prisilili k odhodu, četrti so preprosto želeli živeti v matični državi. Na jugoslovanski strani so izseljenci znani kot [[optirati|optanti]] na italijanski kot ezuli (iz lat. ''exilium'', »izgon«). Približno 30.000 Italijanov se je odločilo ostati in danes predstavljajo italijansko manjšino v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]].
 
== Guvernerji STO ==