Južni tečaj: Razlika med redakcijama

Prvi je poskušal Južni tečaj osvojiti britanski raziskovalec [[Robert Falcon Scott]] na ekspediciji med leti 1901 in 1904. Scott, ki sta ga takrat spremljala [[Ernest Shackleton]] in [[Edward Adrian Wilson|Edward Wilson]], je z atlantske obale poskušal prodreti čim dlje na jug in je 31. decembra 1902 dosegel {{nowrap|82°16&prime; S}}<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA37 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', str. 37], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>. Shackleton je kasneje vodil samostojno britansko odpravo ([[Ekspedicija Nimrod]]), s katero je poskušal osvojiti Južni tečaj. 9. januarja 1909 je s tremi člani dosegel {{nowrap|88°23&prime; S}}, 112milj112 milj od Južnega tečaja, nato pa so se bili prisiljeni vrniti<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=M1ql3mx8xYgC&pg=PA24 ''Antarctica'', str. 24], Paul Simpson-Housley, 1992</ref>.

Prvi ljudje, ki so dosegli geografski Južni tečaj so bili Norvežani. [[Amundsenova odprava na Južni tečaj|Roald Amundsen]] z ekipo je točko dosegel 14. decembra 1911. Amundsen je svoj bazni tabor poimenoval [[Polheim]], celotni plato, na katerem leži Južni tečaj pa ''[[King Haakon VII. Vidde]]'', v čast norveškemu kralju [[Haakon VII. Norveški|Haakonu VII.]]. Robert Falcon Scott se je drugič vrnil na Antarktiko z ekspedicijo, poimenovano [[Ekspedicija Terra Nova]] ob istem času kot Amundsen. Ekspediciji sta tako tekmovali, katera bo prva osvojila tečaj. Scott je s še štirimi člani odprave Južni tečaj dosegel 17. januarja 1912. Ob povratkuvračanju je vseh pretpet članov Scottove odprave umrlo od podhranjenosti in podhladitve.