Enakonočje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Enakonóčje''' (tudi '''ekvinókcij''') je v [[astronomija|astronomiji]] in [[geografija|geografiji]] [[dan]], ko je [[Sonce]] na [[nebo|nebu]] navidezno natančno nad [[ekvator]]jem. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli [[21. marec|21. marca]] (na [[sever|severni]] [[polobla|polobli]] [[pomladno enakonočje]] in začetek [[pomlad]]i, obratno na [[jug|južni]] [[polobla|polobli]]) ter okoli [[23. september|23. septembra]] (na severni polobli [[jesensko enakonočje]] in začetek [[jesen]]i, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem.
 
Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje [[dan]] enako dolg [[noč]]i, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot [[časovno obdobje]], ko [[sončna svetloba]] lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je [[gorovje]]; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi pred tem, ko se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na [[ekvator]]ju, proti [[severni poltečaj|poloma]] pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.
 
Ena izmed posledic obdobij enakonočij je moteč učinek na delovanje komunikacijskih [[satelit]]ov. Ko se Sonce v tem času postavi za [[geostacionarni satelit]], pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja, ki lahko traja od nekaj [[minuta|minut]] do ene [[ura|ure]].